soprispevek - okrnitev osebnostnih pravic - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah
Sodna praksa se je že pri enkratnih odzivih s fizičnim nasiljem na žaljenje oziroma besedno izzivanje izrekla, da takšen odziv ne opravičuje in niti delno ne zmanjšuje odgovornosti tistega, ki je fizično nasilje uporabil. Toliko manj zato lahko pomenijo besedni izzivi podlago za soprispevek oziroma zmanjšanje odgovornosti izvrševalca kontinuiranega, kar tri leta izvrševanega fizičnega in s skrajnimi grožnjami s smrtjo, izvrševanega psihičnega nasilja.
Zgolj predložitev listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo ne more nadomestiti trditev stranke, ker bi šlo za izvajanje nedovoljenih preiskovalnih dokazov. Sodna praksa je že večkrat opozorila, da sodišče ni dolžno brskati po dokumentaciji stranke in iz nje luščiti potrebnih trditev, temveč je to naloga stranke.
KORPORACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00054398
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-2, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1.. ZGD-1 člen 635, 635/2, 635/2-1, 635/3, 638, 638/1, 638/1-1.. ZZK-1 člen 40, 45, 45/1, 45/4, 45/5, 99.
izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - statusno preoblikovanje - oddelitev s prevzemom - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Materialnopravno pravilno je s številnimi primeri enotne sodne prakse podprto stališče sodišča prve stopnje, da pride pri oddelitvi s prevzemom do prenosa premoženja iz prenosne na prevzemno družbo z vpisom delitve v register, t.j. po samem zakonu na podlagi 1. točke drugega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah to pomeni, da je vknjižba lastninske pravice na prevzemno družbo v zemljiški knjigi zgolj deklaratornega značaja, kar smiselno izhaja tudi določb četrtega in petega odstavka 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Lastninska pravica pridobljena na izviren način pa je podlaga za priznanje izločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00054424
ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 43. SZ-1 člen 20. ZS člen 83a. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. ZZK-1 člen 3, 3/2-4. ZEN člen 24.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - atrij kot posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - pravočasnost vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodna poravnava
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da ureditev, o kateri so se dogovorili udeleženci, na najprimernejši način ureja pravni položaj atrijev.
hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve
V izvedeniškemu mnenju izvedenke je sodišče prve stopnje imelo zadostno in prepričljivo podlago za pravilnost zaključka, da je zaradi poslabšanja stanja organske blodnjave motnje trenutno zdravje in življenje nasprotnega udeleženca hudo ogroženo, takšne ogroženosti pa ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči od izrečene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056037
OZ člen 569, 569/1, 990. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustna posojilna pogodba - družbena pogodba (societas) - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganega dokaza - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz ugotovitev, da je tožnik tožencu izročil sporni denarni znesek, da je bil denar izročen z namenom zagona gostilne, da je bil v ta namen tudi porabljen in da je v novem lokalu delal tudi toženec, še ne izhaja nujno sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik vložil denar, toženec pa delo in znanje. Za tako presojo manjka še ugotovitev o dogovoru glede (ne)vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče je zato njun skupen namen pravilno ugotavljalo z vključitvijo še drugih okoliščin, ki so kazale na to, kakšen je bil njun dogovor ob izročitvi spornega denarnega zneska. V to presojo je pravilno vključilo tudi ravnanja pravdnih strank po sklenitvi dogovora. Ker je tožnik dokazal, da sta se s tožencem dogovorila za vračilo izročenega denarnega zneska, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba.
zastaranje kazenskega pregona - epidemija - odločba o glavni stvari
Sodišče prve stopnje bo odločitev o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca, upoštevajoč fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari, zoper katero je dopustna pritožba.
izročitev zahtevane osebe - zavrnitev zahteve - utemeljenost suma
Sodišče prve stopnje je utemeljeno pritrdilo preiskovalni sodnici v ugotovitvi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev zahtevane osebe, saj prošnja za izročitev Generalnega tožilstva Republike Uzbekistan z dne 13. 10. 2021 in njene priloge ne obsegajo dokazov za utemeljenost suma po 3. točki tretjega odstavka 523. člena ZKP, na podlagi katerih bi bilo moč presoditi, ali je E.A. storil očitana mu kazniva dejanja.
Tožnik je bil tisti, ki se je prostovoljno odločil, da bo vložil tožbo z zahtevkom, s katerim ni uspel. Zato je kakršnokoli razpravljanje o domnevni krivdi in zavajanju toženk popolnoma neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje bi moralo toženkama priznati odvetniški strošek za prisotnost na izvedenskem ogledu, saj gre za posebno, samostojno odvetniško opravilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053840
KZ-1 člen 51, 51/2, 73, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odvzem predmetov - obrazložitev odločbe - delna razveljavitev sodbe - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - omilitev kazenske sankcije - stranska kazen izgona tujca iz države
Navedeno pa ne zadosti kriterijem iz člena 73 KZ-1, po katerem mora sodišče prve stopnje, ko se odloči za odvzem predmetov iz člena 73 KZ-1, presoditi tudi ali obstaja bojazen, da bi obdolženi zasežene predmete uporabil pri ponovni izvršitvi kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054624
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054529
ZIZ člen 273a.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - nadomestni stiki - epidemija - bolezen otroka - zdravniško potrdilo - bodoča škoda - denarna kazen - dokaz s sodnim izvedencem - video posnetek kot dokaz
Zaradi odpadlih stikov v primeru bolezni ne bo nastala nikakršna škoda, zaradi tega tudi ne bo trpel odnos, ki ga ima mld. otrok z očetom, saj ima z njim določene dovolj obsežne stike.
Neutemeljene so navedbe, da video posnetek merjenja ne predstavlja dejanskega dokaza bolezni in ni ustrezen način dokazovanja. Video posnetek merjenja temperature z razvidnim časom in rezultatom merjenja pred začetkom stika namreč pomeni, da je treba izkazati tako uro, kot datum merjenja.
ZPP člen 7, 150, 150/1, 212, 332a, 332b, 332c, 332c/2, 332d, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - izvršilni postopek pravnomočno končan - pravica do poštenega postopka - varstvo tajnih podatkov - razkritje zaupnih dokumentov - zadostna trditvena podlaga - tehtanje pravic v koliziji
Sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov.
V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokument Državnega odvetništva RS št. 2, pa je navedeno, da so podatki v dokumentu označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog dolžnice. Upnikova trditev v prošnji z dne 23. 12. 2021, da dostop do vseh listin, ki tvorijo spis te izvršilne zadeve, tudi tistih dveh, ki sta bili, ker ju je dolžnica označila s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«, iz spisa odstranjeni, potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v povezavi s postopki procesa, je pavšalna in nedoločna, saj iz nje ni mogoče razbrati, za kateri konkretni proces se mora upnik seznaniti tudi z vsebino navedenih dokumentov Državnega odvetništva RS, označenih s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«.
Sodišče prve stopnje je skrbno tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi jih imelo razkritje tajnih podatkov, na drugi strani pa upnikovo pravico do vpogleda v dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal konkretne koristi, ki bi jo imel, če bi se njegovi prošnji ugodilo, zaradi česar njegova pravica do vpogleda v oba dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke, ne prevlada nad varstvom tajnih podatkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00055613
ZPIZ-2 člen 196.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravnost ravnanja - pokojninska doba
Glede vodenja podatkov v matični evidenci zavarovanec je tožena stranka odvisna od podatkov, ki jih ji sporočijo zavezanci za posredovanje podatkov. S podatkom, kdaj je tožnik služil vojaški rok, tožena stranka očitno ni razpolagala. To pa je vodilo k napačni ugotovitvi tožnikove pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Tožnik je dobil pisno informacijo in bi enako, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, tožnik lahko odreagiral in toženo stranko opozoril na napako. Tega pa ni storil. Tudi kasneje, ko mu je bila izdana nova pisna informacija, ni opozoril avstrijskega nosilca zavarovanja o predhodno sporočenem napačnem podatku glede dopolnjene pokojninske dobe v Republiki Sloveniji. Torej tudi če ni tožena stranka avstrijskemu nosilcu zavarovanja po ugotovitvi napake posredovala popravljene podatke, to še ne pomeni, da gre za ravnanje, ki bi kazalo na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava oziroma da bi bilo ravnanje tožene stranke oziroma referentov, ki so vodili postopek, samovoljno oziroma arbitrarno.
odgovor na tožbo - nepopoln odgovor na tožbo - nezadostno število izvodov vloge - poziv za dopolnitev vloge - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - zavrženje nepopolne vloge - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe v odgovor - vročitev poziva za dopolnitev vloge - prejem sodnega pisanja - pravilna vročitev - bivališče pravdne stranke - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje na naslov iz registra
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odgovor na tožbo zavrglo, ker toženec v roku, odmerjenem s sklepom z dne 21. 4. 2021, ni predložil še enega izvoda odgovora na tožbo.
Vročitev na naslov, ki ni naslov iz Centralnega registra prebivalstva, avtomatično ne pomeni, da je bila vročitve opuščena in naslovniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. ZPP vročanje fizičnim osebam ne navezuje na naslov iz Centralnega registra prebivalstva. Na kršitev pravil o vročanju pa se tudi ni mogoče sklicevati, če naslovnik (kljub kršitvi) pisanje prejme (139. člen ZPP).
zavarovanje pred odgovornostjo - zdrs na spolzkih tleh - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. A., čeprav je vedela, da je polila mastno tekočino, in iz tega razloga tudi odstranila predpražnik z rešetk, tožnika, ki je odhajal po poti, ki vodi preko rešetk, kar ji je bilo znano, na to ni opozorila. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi ob običajni skrbnosti to morala storiti, saj je vedela, da tožnik odhaja domov po poti, na kateri se nahaja z mastno tekočino polita rešetka. Pravilno je tudi pojasnilo, da za odškodninsko odgovornost ni potrebno ravnanje, ki je v nasprotju z zakonom, ampak ima takšno posledico tudi nedopustno ravnanje, torej ravnanje, ki ne ustreza običajni skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054838
ZPP člen 236a, 286, 286/1, 436, 436/2, 494a. OZ člen 101, 101/2, 282, 619, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - delna plačila - obseg pripravljalnih vlog - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - plačilni nalog v pravdnem postopku - novela ZPP-E - pisna izjava prič - odgovornost podjemnika za napake - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev - notifikacija napak
V obravnavanem primeru toženki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Tudi če bi držale pritožbene navedbe, da toženka v vlogi z dne 27. 2. 2020, v kateri je bila omejena na dve strani navedb, ne bi mogla podati navedb glede tehničnih specifikacij aplikacije Superx (kot naj bi bile opredeljene v Testnem protokolu ter drugih podrobnosti glede dogovorjene funkcionalnosti programske opreme), pa bi to lahko brez omejitev navajala še na prvem naroku za glavno obravnavo dne 11. 3. 2020.
Namen dodatnega roka, ki ga sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo odredi pravdnima strankama za odgovor na vlogo nasprotne stranke, je v tem, da se jima zagotovi pravica do kontradiktornega postopka – da se stranki omogoči, da se z novimi navedbami iz vloge, ki ji je bila predložena tik pred narokom ali celo na naroku samem seznani in nanje odgovori. Vendar pa s tem strankama ni dana možnost, da v svoji vlogi po prvem naroku za glavno obravnavo navajata nova dejstva in dokaze, ki bi jih lahko neodvisno od navedb nasprotne stranke podali do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Pred uveljavitvijo novele ZPP-E je sodišče v sodbi odločilo, ali ostane sklep o izvršbi v obsodilnem delu v veljavi ali pa se razveljav. Od uveljavitve te novele pa sodišče v postopku izdaje plačilnega naloga v odločbi o glavni stvari ne odloča več, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi, pač pa po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil plačilni nalog oziroma v tem primeru sklep o izvršbi razveljavljen, začne z obravnavanjem glavne stvari.
predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - dokazno breme dolžnika - test sorazmernosti
Dolžnik, ki predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino na podlagi določb 169. člena ZIZ, mora, da bi sodišče njegovemu predlogu lahko ugodilo, v skladu s četrtim odstavkom 169. člena ZIZ izkazati tudi verjetnost, da bo terjatev poplačana s prodajo te nepremičnine, in sicer že v predlogu, s katerim predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino.