zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilen ukrep - pravica do prostovoljnega zdravljenja - odklanjanje zdravljenja - duševna motnja
Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je dopusten odvzem človekove prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena URS).
Odklanjanje zdravljenja v zdravstveni ustanovi s konvecionalnimi oblikami zdravljenja je posledica duševne motnje in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
Pri pritožniku je potrebno opraviti poglobljen kliničnopsihološki pregled, laboratorijsko ter slikovno diagnostiko, da bo njegovo stanje mogoče diagnostično opredeliti. Zaradi popolnega pomanjkanja uvida v naravo svojih psihičnih težav bo potreben daljši čas zdravljenja.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Neogibnost pripora kot skrajnega osebnega omejevalnega ukrepa za zagotovitev varnosti ljudi je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo pod točko 11 izpodbijanega sklepa. Izrecno je izpostavilo, da milejši ukrepi po ZKP (hišni pripor ali prepoved približanja) ne pridejo v poštev, ker bi se obdolženec lahko vrnil le nazaj v dom upokojencev.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv stranki na popravo tožbe - nedoločnost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravna pomoč
Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča.
ZOPNI člen 2, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 28, 28/1. ZIZ člen 58, 58/2.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - podaljšanje začasnega zavarovanja - hitrost postopka zavarovanja - kataloško kaznivo dejanje - premoženje nezakonitega izvora - trditveno in dokazno breme
Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.
Po ZOPNI se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli) nezakonitost.
ZD člen 163, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep o dedovanju - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - stranke v zapuščinskem postopku - položaj stranke - pravica iz zapuščine
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
ZPP člen 105, 108. ZNP-1 člen 23, 42, 94, 94/1. DZ člen 203, 203/4.
nepravdna zadeva - znižanje preživnine za otroka - vsebina predloga - obvezne sestavine vloge - kogentne določbe zakona - poziv za dopolnitev predloga - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga - nov predlog - pravna pomoč - procesna predpostavka za odločanje - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
Splošno zapoved razumljivosti in popolnosti vloge vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi njene obvezne sestavine: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta 23. člen ZNP-1, ki določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaza za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, ter tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika.
Ker predlog tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bil popoln, ob tem, da predlagatelj niti ni predložil zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju, ki je procesna predpostavka za obravnavanje njegovega predloga, je sodišče prve stopnje predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
motenje posesti - motenje soposesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - ekonomski interes - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - rok za vložitev tožbe - subjektivni rok - objektivni rok - začetek teka roka za vložitev tožbe - ponavljajoče motenje posesti - nadaljevano motenje posesti - izrek sklepa o motenju posesti - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek
Pritožba neutemeljeno graja izrek sklepa. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, da sodna praksa v motenjskih sporih še vedno dopušča tudi tožbene zahtevke, da se najprej ugotovi nastalo motenje in zatem prepove dejanja, ki so opisana v ugotovitvenem delu tožbe. Sodišče prve stopnje ugotovitvenega dela zahtevka pravilno ni zavrglo, saj bi v nasprotnem primeru dajatveni del zahtevka ostal nedorečen.
tožba za izpraznitev nepremičnine - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - stroški postopka - nedopustne pritožbene novote
Umik tožbe, z izrecno navedbo, da je ta umik povezan z izpolnitvijo tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče posredovalo toženki, ki se v zvezi s tem ni izjavila oziroma teh trditev (ki so prvenstveno dejanske narave) ni prerekala.
Obširne (in dokazno nepodprte) navedbe, da se je morala izseliti po krivdi oziroma zaradi vicioznega ravnanja tožnika, podala šele v pritožbi, brez ustreznih (pravno relevantnih) pojasnil, zakaj jih ni mogla navesti že pred sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zavrnitev dokaznega predloga - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem dolžnika ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da ga je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njega ni vrednostno opredelilo.
sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa - dediči - izvenzakonska zveza - sporno dejansko vprašanje - nesporno dejstvo - razlogi sklepa
Sodišče prve stopnje se do spornega dejstva, ali je (bila) A. A. zapustnikova zunajzakonska partnerka, ni opredelilo. Čeprav je večina dedičev to dejstvo priznala, ga ni moč šteti za nespornega, saj mu je pritožnica ugovarjala. Glede na izrek sklepa je sodišče prve stopnje A. A. očitno štelo za zunajzakonsko partnerko in dedinjo po pokojnem, vendar za svojo odločitev ni podalo nikakršnih razlogov. Pritožničinega ugovora ni obravnavalo in ni navedlo razlogov za njegovo zavrnitev, niti ni pojasnilo, ali ga je glede na pritožničino izjavo, da ne bo vlagala tožbe, morda štelo za umaknjenega. Od razrešitve navedenega spornega vprašanja je odvisen krog dedičev in višina njihovih dednih deležev.
odpoved najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razširitev tožbe na novega tožnika - sosporništvo - pravica do obrambe - preložitev naroka - pravica do poštenega sojenja - pritožbena novota - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - konkretizacija dokaznega predloga
S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.
V skladu z določbo 441. člena ZKP se sme ugovor krajevne pristojnosti v skrajšanem postopku podati le do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani tožilca (prvi odstavek 443. člena ZKP). V drugi vrsti pa je pojasniti, da je kaznivo dejanje neplačevanja preživnine storjeno tudi na kraju, kjer živi storilec in je prišlo do katere od oblik izvršitve kaznivega dejanja.
Ker gre v obravnavani zadevi za kazensko zadevo, pa pritožba ustalitve krajevne pristojnosti ne more omajati niti s sklicevanjem na Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.
Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrže, pa ni pritožbe, zato je razpravljajoča sodnica z glavno obravnavo utemeljeno nadaljevala ter jo glede na obširno izveden kazenski postopek tudi zaključila in razglasila sodbo.
V celoti je namreč pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima plačevanje preživnine, po zadovoljitvi osnovnih eksistenčnih potreb zavezanca, prednost pred vsemi ostalimi finančnimi obveznostmi.
Ker je upnik dražbo preklical in predlagal odlog izvršbe na premičnine, je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so bili stroški v zvezi z navedenim obračunom za predmetno izvršbo potrebni.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik je v ugovoru navedel samo, da glavnica, ki je predmet izvršbe, ni pravilna, ni pa konkretizirano obrazložil, v čem naj bi bila glavnica nepravilna, zato je ob upoštevanju ugotovitve sodišča , da je upnikov predlog za izvršbo glede višine izterjevane glavnice s pripadki skladen z izvršilnim naslovom in ob upoštevanju, da je sodišče v tem obsegu tudi dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikova ugovorna navedba o nepravilnosti višine izterjevane glavnice ni utemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053674
KZ-1 člen 196, 196/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 437, 437/1. ZPIZ-2 člen 30, 30/2, 134.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki - neplačilo prispevka - pokojninska doba - pravica do plače - izguba pravice
Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba.
obveznost zastopanja po odvetniku - izredna pravna sredstva - kvalificirani pooblaščenec - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Ustavno sodišče RS je določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, z vidika morebitne neskladnosti s prvim in drugim odstavkom 14. člena, 22., 23. in 25. členom Ustave RS že presojalo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje temeljito in natančno povzelo vsebino zavarovalne police kot izhaja iz v to sodbo povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje in je zato pritožbeno sodišče ne ponavlja in po stališču pritožbenega sodišča je glede na vsebino zavarovalne police pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi doplačila pri zavarovanju iz dejavnosti po točki 1.2.1. v zvezi z 1.2.2. točko po zavarovalni polici in doplačila v zvezi z zavarovanjem dodatne nevarnosti, ki ne izvirajo iz v polici navedene dejavnosti po točki 1.2.6. v zvezi s točko 1.2.7. iste zavarovalne police, tožnik kot zavarovanec upravičen do polne povrnitve nastale škode, brez odbitne franšize.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - opis dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja
Obtoženec je bil z očitanimi ravnanji, ko je ne zgolj vsakodnevno prevzemal zaslužek od prostitucije oškodovanke in po denar k njej pošiljal celo druge ljudi, temveč predvsem s tako intenzivnim spremljanjem in nadzorovanjem izvajanja prostitucije, z različnimi oblikami nadzora nad oškodovanko in z obiskovanjem stanovanja, kjer je prostitucijo izvajala, z razpolaganjem z njenimi gesli na spletnih straneh, na katerih je bila prijavljena, nedvomno aktivno vključen v prostitucijo oškodovanke. S tem je obtoženec dejansko nadziral izvrševanje prostitucije, kar po mnenju pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da je bil pri prostituciji oškodovanke dejavno udeležen.
Prav tako ne gre spregledati nadaljnjega očitka obtožencu, da je vodil evidence oškodovankinih strank in njenega zaslužka. Navedena aktivnost, zajeta v opis dejanja, konkretizira sodelovanje pri prostituciji, saj vodenje evidenc v zvezi s prostitucijo že po vsebini lahko predstavlja aktiven prispevek k njenemu izvajanju.