Pritožbeno sodišče sicer verjame, da storilec obžaluje storitev prekrška in da ga v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 49, 55, 152, 152/1, 236, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6.
predhodni stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - prekinitev in nadaljevanje postopka - trajnejša nelikvidnost
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je toženec globo za prekršek po nalogu poravnal, vendar dejstvo, da je bil sankcioniran za prekršek, samo po sebi ne pomeni, da je bila s tem tožencu dokazana huda malomarnost ali naklep v zvezi samo prometno nesrečo. Sodišče pri odločanju o odškodninski odgovornosti za škodo, ki je nastala zaradi civilnega delikta, ni vezano na odločitev prekrškovnega organa, temveč je pravdno sodišče vezano zgolj na odločitev kazenskega sodišča in še to samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca (14. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ne vidi razlogov za procesno neveljavnost preiskovalnih dejanj izločenega preiskovalnega sodnika, ki jih je opravil pred izločitvijo in pritrjuje sedanjemu preiskovalnemu sodniku v razlogih izpodbijanega sklepa, da je bilo o predlogih za izločitev dokazov v predmetni kazenski zadevi, ki jih obdolženi B. B., njegova zagovornica in zagovorniki obdolženega A. A. v pretežni meri ponavljajo v vlogah z dne 3. 3. 2021 in 25. 3. 2021, že pravnomočno odločeno.
ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1, 272/2. OZ člen 6. ZOEE člen 32.
zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - obstoj težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - potrebnost izdaje začasne odredbe - dobava električne energije - odpoved pogodbe - odklop iz električnega omrežja - zasilna oskrba
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb je posebej poudarjena potrebnost restriktivnega pristopa, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Ker gre za regulacijsko začasno odredbo, mora sodišče, ob hkratnem tehtanju interesov nasprotne stranke, zelo omejevalno razlagati pojme "grozeče nasilje" oziroma "nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda". Upnice niso oproščene svoje dolžnosti zmanjševanja oziroma preprečevanja škode, če vse to za njih ne predstavlja pretežkega dodatnega bremena oziroma bi bila njena opustitev očitno nerazumna. Sodna intervencija z izdajo regulacijske začasne odredbe, je prav zaradi posega v pravice nasprotne stranke, lahko le skrajni ukrep, saj ni in ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Zato je upnicam delovanje v skladu s skrbnostjo narekovalo, da pozovejo čim večje število dobaviteljev k podaji ponudb, predvsem v primeru, ko ne dobijo odziva, ne prejmejo odgovora oziroma dobijo negativen odgovor od tistih, na katere so se že obrnile.
OZ-UPB1 člen 633, 635, 635/2.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8,15, 458, 458.
podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - pobotni ugovor - kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti
Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).
stečajni postopek - sklep o prodaji - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - določitev prodajne cene - javna dražba - procesna predpostavka - mnenje ločitvenega upnika - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - vrstni red ločitvenih pravic - likvidacijska vrednost nepremičnin - cenilno poročilo - navadni upniki - stvarno breme - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice
Procesna predpostavka o pozivu ločitvenega upnika naj poda mnenje o prodaji premoženja dolžnika mora biti izpolnjena, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, iz prvega odstavka tega člena ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico (drugi odstavek 345. člena ZFPPIPP). Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, pridobi sodišče mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva (1. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Mnenje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, pa pridobi sodišče le, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (2. točka sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP).
Glede na skupni znesek terjatev upnika A. d. o. o. in ocenjeno likvidacijsko vrednost nepremičnine (premoženja, ki je predmet ločitvene pravice), je več kot očitno, da kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo tega premoženja ne bo zadoščala niti za celotno plačilo terjatev zavarovanih z ločitveno pravico ločitvenega upnika A. d. o. o., kaj šele za ostale ločitvene upnike. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno pozivati ostale ločitvene upnike, naj podajo mnenje v zvezi s prodajo. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, da bi sodišče prve stopnje moralo k mnenju pozivati navadne upnike. V ZFPPIPP ni določeno, da bi sodišče pred izdajo sklepa o prodaji moralo pridobiti tudi mnenje imetnika stvarnega bremena ali predkupnega upravičenca.
ZFPPIPP člen 355, 355/2-6, 357, 357/1. ZPP člen 8, 152, 213, 213/2.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - prevod dokaznih listin
Neutemeljena je zahteva upnika, da bi moralo sodišče, ki je odločilo o soglasju k plačilu stroškov prevoda listine, ki jo bo dolžnik kot dokaz predložil sodišču, ki sodi v gospodarskem sporu zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, predhodno presojati dokazno vrednost te listine in se opredeliti do vprašanja, ali bo z njo stečajni dolžnik uspel ovreči trditve nasprotnih strank v postopku.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, ne odloča o tem, ali naj upravitelj vloži izpodbojno tožbo ali ne. Toliko manj pa ima zato tudi pooblastila, da ono usmerja procesna dejanja upravitelja oziroma pooblaščenca v pravdi.
Upnik ni navedel nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presoditi, da je ta strošek dolžna nositi upraviteljica sama oziroma ga plačati tolmački iz sredstev prejete nagrade. Na podlagi njegovih trditev tudi ni mogoče sklepati, da je upraviteljica pri naročilu prevoda prejete listine v slovenski jezik ravnala v nasprotju s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pooblastili.
Zato ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dokazne moči listine, glede katere je dalo soglasje, da se za njen prevod plačajo stroški iz stečajne mase.
Interventni predpis (ZIUOOPE) ni zožil možnosti za pridobitev pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno, namen tega zakona je bil, da pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1. Nenazadnje to izhaja že iz samega naziva zakona, ki je bil sprejet zaradi odprave oziroma omilitve posledic, ki jih je povzročila epidemija, ne pa da bi z njegovim sprejetjem določeni kategoriji dijakov oziroma študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
priznanje pokojninske dobe - starostno zavarovanje kmeta - vštevanje v pokojninsko dobo - neizpolnjevanje pogojev
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v obdobju od 1. 1. 1972 dalje lastnik zemljišča v skupni izmeri 57 arov, je glede na neizpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 ha, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil niti ni mogel biti zavarovanec po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan po 164. členu ZPIZ/83, da bi se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lastni njegove matere.
Tožnik je bil prejemnik sorazmernega dela starostne pokojnine in torej ob vložitvi zahteve ni bil zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Tako tožnik ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
ZFPPIPP člen 299a, 299a/4-3, 331. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ovira za prodajo premoženja - odprti sodni postopki - zaznamba izbrisne tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sledilo oceni upraviteljice, da zemljiškoknjižni in drugi sodni postopki niso ovira za prodajo nepremičnin in da prijavljenih izločitvenih pravic ni, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo, čeprav bi jo po presoji pritožbenega sodišča moralo, saj gre za dejstva, ki vplivajo na prodajo nepremičnin. Če je namreč v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjižena zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba. Zakaj je sodišče prve stopnje sledilo oceni upraviteljice, da kljub vsem navedenim zemljiškoknjižnim vpisom ti niso ovira za prodajo, sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00053604
ZZZDR člen 59. OZ člen 50.
posebno premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - nakup nepremičnin - zlitje premoženja - navidezna prodajna pogodba - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dogovor - nedokazanost - prenos lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da je bilo stanovanje na B. kupljeno tako iz sredstev tožnika kot toženke in ne v celoti iz njegovega posebnega premoženja.
Nepremičnina na B. je predstavljala posebno premoženje obeh pravdnih strank, posledično je bila tudi kupnina in kasneje nepremičnina na A. posebno premoženje pravdnih strank.
Pri zlitju dveh posebnih premoženj ne more priti do transformacije v skupno premoženje. Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki vložili v nakup nepremičnine na A. vsaka svoje posebno premoženje, ne more na tej nepremičnini nastati skupna lastnina.
odločitev o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebni stroški postopka - načelo uspeha - delni uspeh strank - vrednotenje uspeha po temelju in višini - soprispevek oškodovanca
Sodna praksa drobljenje pravdnega uspeha na temelj in višino dopušča le v primerih, ko je velik del dokaznega postopka namenjen izključno obravnavanju temelja zahtevka. V tej zadevi ne gre za tak primer.
predlog za sodno ureditev meje - vsebina predloga za ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog - spornost meje
Ker predlog predlagatelja za ureditev meje v sodnem postopku razlogov o tem, zakaj in kako je meja sporna, ni vseboval in predlagatelj svojega predloga ni dopolnil niti po tem, ko je prejel opozorilo nasprotnega udeleženca, da glede na predlagateljeve trditve, da meja ni sporna, ni procesnih pogojev, da bi se o meji odločalo v sodnem postopku, ni dopolnil (169. člen ZNP-1), je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljev predlog zavrglo.
spor majhne vrednosti - splošni poslovni pogoji - odstop od pogodbe
Toženčeva obveznost je nastala v posledici odstopa od pogodbe in temelji na določbi 3. točke Splošnih pogojev A. za prodajo opreme na obroke na spletni strani B., ki so sestavni del Pogodbe oziroma Aneksa, zato se toženec neutemeljeno sklicuje na točko 11. 3 Splošnih pogojev, v kateri je določeno, da je naročnik dolžan poravnati vse obveznosti nastale do dneva prenehanja pogodbe. Zmotno pa se tudi sklicuje na točko 11.61 v Splošnih pogojih, saj se navedeno določilo nanaša na opremo, ki je bila dana v uporabo; v konkretnem primeru pa je tožnik televizijski sprejemnik tožencu prodal (na obroke). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da tožnik ni izkazal izdaje računa za celotno vrednost nevrnjene opreme.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.