duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - ambulantno zdravljenje - druge oblike zdravljenja - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - paranoidna shizofrenija - zmožnost presoje realnosti - psihotično dojemanje realnosti
Udeleženec zaradi duševne motnje nima uvida do svojega bolezenskega stanja in do nujnosti zdravljenja, zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval in posledično bi bilo zdravljenje neuspešno. Milejše oblike zdravljenja se tako izkažejo za neustrezne in neučinkovite, ker ne bi odvrnile ugotovljenega ogrožanja in uspešnosti zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053677
ZKP člen 357, 357/4, 358, 358/3. KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 211, 211/1.
sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba na II. stopnji - kaznivo dejanje goljufije - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - oprostilna sodba - dokazna ocena - v dvomu v korist obdolženca
Ker je glede zgoraj navedenih kaznivih dejanj nastopilo zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. za kaznivi dejanji opisani pod točkama II in IV/1 izreka napadene sodbe, skladno s 4. točko 357. člena ZKP, zavrnilo.
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/1-5, 51, 51/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 4. ZPP člen 452.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - načelo enakega obravnavanja strank - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - soglasje etažnih lastnikov - opravljanje upravniških storitev - plačilo upravniških storitev - delitev stroškov s strani upravnika - nastanek obveznosti
Obravnavana zadeva se je začela na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta okoliščina terja posebno razlago določb 452. člena ZPP, ki omejujejo število vlog pravdne stranke na tožbo oziroma odgovor na tožbo ter še na eno pripravljalno vlogo. Šteje se, da predlog za izvršbo in dopolnitev tožbe skupaj predstavljata prvo pripravljalno vlogo, na drugi strani pa isto velja za ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na dopolnitev tožbe. Strankam v takšnih specifičnih sporih majhne vrednosti je treba dati možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Navedbe in dokazi iz vseh teh treh vlog (ene še v izvršilnem postopku, naslednjih dveh pa v pravdnem postopku) so (lahko) upoštevni.
Zahtevek za plačilo stroškov mesečnih pregledov dvigal, mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje in nadzora stanja požarne varnosti je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožnica ni imela ustreznih sklepov etažnih lastnikov za izvedbo teh poslov rednega upravljanja. Takšno materialnopravno stališče je napačno. Upravnik za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov (drugi odstavek 51. člena SZ-1). Katera so ta dela, določa Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb, in sicer v 4. členu in Prilogi 3. Ta med drugim določa, da med takšna dela sodijo letni tehnični in mesečni kontrolni pregledi dvigal (24. točka) ter vzdrževanje vseh priključkov na skupne instalacije stavbe, kot so med drugim tudi dotoki in odtoki vode, plinske ter ogrevalne instalacije (18. točka). Tožnica zato za izvajanje mesečnih pregledov dvigal ter mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje (kot del vzdrževanja) ni potrebovala posebnega sklepa etažnih lastnikov. Tožbeni zahtevek je v tem delu utemeljen.
Delitev stroškov med etažne lastnike je ena izmed ključnih nalog upravnika (glej 3. točko prvega odstavka 50. člena SZ-1). Tudi iz Priloge št. 2 Aneksa št. 1 izhaja, da je v pogodbeni ceni storitve upravljanja vključeno tudi razdeljevanje stroškov. Če tožnica s potrebnim znanjem ne razpolaga in zaradi tega izvršitev svojih nalog naloži tretji osebi, to ne more iti na škodo etažnih lastnikov. Enako velja za poravnavo obveznosti. Tudi to je bistveno opravilo upravnika (5. točka prvega odstavka 50. člena SZ-1). Da je vključeno v pogodbeno ceno, izhaja tudi iz že navedene priloge aneksa. Na višino bančnih stroškov in provizij vpliva tožnica sama z izbiro svojih poslovnih partnerjev. V primeru velikega porasta cen bančnih storitev lahko etažnim lastnikom predlaga sklenitev novega aneksa, ne more pa povečanih stroškov enostransko preložiti na njih.
Terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Nastala terjatev prav tako ni zastarala, saj je bil predlog za izvršbo vložen v predpisanem enoletnem roku. Prejem računov vpliva zgolj na tek zamudnih obresti.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - položaj stranke v postopku - oškodovanec - pooblaščenec oškodovanca - oseba, ki ni stranka v postopku - odločanje o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - pritožba - posebna pritožba ni dovoljena - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - funkcionalna pristojnost - razveljavitev sklepa
Ker oškodovanec ni stranka postopka, nima pravice zahtevati izločitve sodnika, sodišču lahko poda le pobudo za izločitev sodnika. Izločeni sodnik, če se s pobudo ne strinja, oškodovanca o tem le obvesti, brez izdaje formalne odločbe in brez poprejšnje kontradiktornosti. Zoper takšno "nestrinjanje" razpravljajočega sodnika oškodovanec nima posebne pritožbe.
Po ustaljeni sodni praksi se upravičenost do oprostitve plačila sodne takse presoja brez upoštevanja prostovoljno prevzetih obveznosti, administrativnih in sodnih prepovedi (denarnih izvršb) ter se tovrstne obveznosti, ki obremenjujejo dolžnikovo plačo, ne odštevajo pri ugotavljanju njegovega mesečnega razpoložljivega dohodka.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - preživninska terjatev - prednostno poplačilo - prispevki za socialno zavarovanje
Določbe ZIZ se v postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Sodišče druge stopnje meni, da je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, torej tako, da imajo prispevki, ne glede na to, da se nanašajo na dolžnika kot zasebnika, naravo prednostnih terjatev.
začasna nezmožnost za delo - preostala delovna zmožnost
Delodajalec mora delavcu omogočiti ustrezno delo po veljavni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč veljavno invalidsko odločbo. Tožničina zmožnost opravljati delo v spornem obdobju se presoja le v obsegu preostale delovne zmožnosti. Nenazadnje pri tožnici v tem sporu ni bila ugotovljena popolna zmožnost za opravljanje dela, temveč le zmožnost opravljanja (ustreznega) dela v skrajšanem delovnem času, kar potrjuje, da je bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje tožnice, ki ji je preprečevalo opravljati delo v polnem delovnem času v okviru preostale trajne delovne zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057615
OZ člen 635, 635/2, 641, 642, 642/3, 642/4.
podjemna pogodba - opravljen posel po delih - prevzem posla - plačilo po dejansko opravljenem delu - cena na enoto - urna postavka za opravljeno delo - premoženjska škoda - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - dokaz v informativne namene - razpravno načelo - pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pogodbenika sta se dogovorila o plačilu posla po delih, saj se je obračun opravljenih delovnih ur izvajal mesečno, izvajalec pa je tej na podlagi naročniku mesečno izstavljal račune. Gre torej za situacijo, kot jo ureja četrti odstavek 642. člena OZ.
Ker je tožena stranka tožeči stranki dela plačevala po dogovorjeni urni postavki za opravljena dela (torej kot ceno na enoto opravljenih del – delovnih ur), ne pa kot skupaj dogovorjeno ceno, plačilo del, ki so bila potrebna za dokončanje posla, ne more predstavljati premoženjske škode tožene stranke.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - preživljanje otroka - sklenitev zakonske zveze - prenehanje preživninske obveznosti
Obveznost staršev, da preživljajo otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo, je subsidiarne narave in je primarna dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, na drugem zakoncu. Glede na primarno obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca s strani drugega zakonca je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo zakonske zveze obveznost preživljanja upnice prešla na njenega moža in je dolžnikova osnovna obveznost preživljanja upnice po izvršilnem naslovu ugasnila. Podan je torej ugovorni razlog prenehanja terjatve iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki narekuje ugoditev ugovoru in ustavitev izvršbe za izterjavo preživnin za čas po sklenitvi upničine zakonske zveze.
Vprašanje, ali zakonec upnico lahko ali je ne more preživljati, je lahko le stvar presoje v drugem ustreznem postopku, v katerem bi upnica od svojih staršev zahtevala nadaljnje preživljanje kot njihovo subsidiarno obveznost, in ne v tem izvršilnem postopku. Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje.
OZ člen 190, 191, 198. ZPP člen 7, 212, 451, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - neupravičena uporaba tuje stvari - veljaven pravni temelj - privolitev - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - sklepčnost tožbe po višini
Tudi pri verzijskem zahtevku zaradi posega v tujo pravno sfero lastnik (oziroma imetnik) stvari plačila uporabnine ne more zahtevati, če je vedel za neupravičeno uporabo stvari in je v to uporabo privolil. V tem primeru je namreč posledično zanjo obstajal veljaven pravni temelj. Šteje se, da je lastnik v neupravičeno uporabo (konkludentno) privolil, če je vedel za neupravičeno uporabo stvari, pa je ostal pasiven (od uporabnika ni zahteval prenehanja uporabe).
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - obstoj milejšega ukrepa - nujnost ukrepa
Pritožbena navedba, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči in sicer z zdravljenjem na odprtem oddelku, je neutemeljena. Iz mnenja izvedenke, ki je opravila temeljit pregled udeleženca in medicinske dokumentacije, izhaja, da udeleženec potrebuje ponovno uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je v njegovem psihičnem stanju mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer potrebuje čas zdravljenja enega meseca. Brez nadzora bi v sedanjem psihičnemu stanju udeleženec zdravljenje prekinil. Brez zdravil se njegova bolezen ne bi izboljšala, ampak poglabljala in bi se s tem njegovo neprilagojeno in bolezensko motivirano nasilno vedenje stopnjevalo. S tem bi resno ogrožal zdravje in življenje svojih bližnjih in hkrati sebi povzročal hudo in trajno nepopravljivo škodo. V izvedenskem mnenju je tudi jasno pojasnjeno, da milejše oblike zdravljenja trenutno, dokler zdravila ne pričnejo delovati (5 tednov), niso primerne, ker pri njih udeleženec v sedanjem psihičnem stanju ne bi bil sposoben sodelovati in bi zdravljenje takoj prekinil.
DZ člen 83. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/3.
sklep o stvarni nepristojnosti - določitev vrednosti spornega predmeta - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - stvarna pristojnost - nedenarni tožbeni zahtevek - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - korekturna dolžnost sodišča
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora primarno tožnik oceniti vrednost spora, tako da ovrednoti svoj pravni interes za uspeh v pravdi. Če je njegova navedba vrednosti očitno previsoka ali prenizka in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, kot v obravnavanem primeru, pa ima sodišče korekturno dolžnost: na hiter in primeren način se mora prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spora in o tem takoj tudi po uradni dolžnosti odločiti s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP).
ZPIZ-2G člen 121, 121/1, 121/2.. ZPIZ-2 člen 82, 82/1, 86, 86/2, 86/3, 86/3-1, 86/6, 396.. ZPIZ-1 člen 397.
pravica do nadomestila za invalidnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do dela s krajšim delovnim časom - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela na drugem delovnem mestu - poslabšanje zdravstvenega stanja
ZPIZ-2G v določbi 121. člena niti v katerikoli drugi določbi ne določa, v katerih primerih se šteje, da gre za enakovrstno pravico, prav tako pa ZPIZ-2G ne določa nobenih kriterijev upoštevnih pri ugotavljanju, ali gre za enakovrstno pravico. Gre torej za pravno nedoločen in neopredeljen pojem, ki ga je potrebno zapolniti in določiti za vsak primer posebej ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter ga razlagati ustavno pravno skladno v okviru celotne določbe 121. člena ZPIZ‑2G.
Po stališču pritožbenega sodišča pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom vsebinsko za tožnico ne predstavlja nove pravice, ampak obstoječo, že pridobljeno pravico do dela na drugem delovnem mestu, torej na delu z omejitvami, le dopolnjuje glede na ugotovljeno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti. V takem primeru je zato edini pravilen zaključek, da gre za enakovrstno pravico ob upoštevanju, da ima tožnica priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu ter na tem delu še pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost posredovanja informacij - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - sodno varstvo - informativni dokaz
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi.
Pritožnica pavšalno navaja, da je predlagateljici omogočila ogled listin, da jih je zbrala itd., vendar pa ne navede konkretno, katere listine in v zvezi s katerimi zahtevami predlagateljice jo je pozvala na ogled in pojasnila, zato njenim pritožbenim navedbam, da je predlagateljici omogočila dostop do informacij ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo izvajati dokaznega postopka z zaslišanjem direktorja nasprotne udeleženke, če ta ni konkretizirano navedla, katere od zahtevanih listin in pojasnil je imela pripravljene za predlagateljico tako v poslovnih prostorih kot na skupščini. V tem primeru bi šlo za izvedbo informativnega dokaza, kar pa ni dovoljeno. Trditve, da bi sodišče le z zaslišanjem direktorja lahko ugotovilo, katera listine je na skupščini v začetku leta 2020 pritožnici predložil, pa so pavšalne, saj niti pritožbeno ne navede, katere listine izmed zahtevanih, naj bi predložil, poleg tega pa seveda gre za časovno različno obdobje. Skupščina je bila v začetku leta 2020, pritožnica je listine zahtevala konec leta 2020.
OZ člen 378. ZPP člen 7, 154, 154/1, 154/2, 163, 165, 165/2, 212. ZST-1 člen 16. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4, 16, 16/3, 16/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 19-2, 19-3, 21, 21-2, 38, 38/1.
sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - višina sodne takse - obračun odvetniške storitve - vrednost odvetniške točke - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je v dopisu toženi stranki postavila specificiran zahtevek, pojasnila je svoje navedbe glede temelja in višine odškodninskega zahtevka ter podala pravna naziranja. Navedeno ustreza kriterijem za obrazložen predpravdni odškodninski zahtevek v smislu 1. točke tar. št. 38 OT.
Če se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, kot je bilo to v konkretnem primeru, se sodna taksa odmeri po tar. št. 1112 ZST-1 s količnikom 1.
Čeprav gre pri trditvenem in dokaznem bremenu za dve ločeni bremeni, sta praviloma povezani med seboj na način, da je stranka, ki nosi trditveno breme o pravno odločilnih dejstvih, zanje dolžna predlagati tudi dokaze.
Primarno trditveno in dokazno breme za obstoj krivdnih razlogov za odpoved Pogodbe, je na strani tiste stranke, ki jih zatrjuje. Dokler stranka, ki se ji (pavšalno) očita neizpolnjevanje oz. nepravilno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ni natančno seznanjena, česa konkretno ni (pravočasno) naredila oz. kaj konkretno je naredila narobe, se pred očitki sploh ne more braniti, saj niti ne ve, kaj se ji očita.
Sodišča v okviru dolžnosti materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) niso dolžna posebej opozarjati strank na zahtevo procesnega prava po (vsaj osnovni) substanciranosti dokaznega predloga.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
osebni stečaj - sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za poškodbo pri delu - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo 101. člena ZIZ, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Te pridobijo osebe na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ob hkratnem izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev.
Pravilno pa pritožnik navaja, da za navedeni prejemek odškodnine velja omejitev, ki je navedena v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Tretji odstavek omenjenega člena namreč navaja, da se za omejitev zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso postopka osebnega stečaja, uporablja 102. člen ZIZ (novela ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016 dalje). V kolikor dolžniku med stečajnim postopkom od izterjave izkazanih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovih denarnih računih ni ostal znesek po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP, kot je določen v 102. členu ZIZ, je dolžnik upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska odškodnine.
OZ člen 193, 311, 312, 1019, 1019/3. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3.
postopek nasprotne izvršbe - materialnopravno pobotanje - vzajemnost medsebojnih terjatev - likvidnost terjatve - pogoji za pobot terjatev - obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarni porok - poroštvena izjava
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je v postopku (nasprotne) izvršbe materialnopravni pobot mogoč le, če je poleg pogojev iz 311. člena OZ, to je istovrstnost, vzajemnost in zapadlost terjatev, izpolnjen tudi pogoj, da je v pobot uveljavljana terjatev nesporna oziroma ugotovljena z izvršilnim naslovom (likvidnost). V konkretnem primeru je v pobot uveljavljana terjatev očitno sporna. Pobotni ugovor je bil namreč podan v predmetnem postopku nasprotne izvršbe in upnika po nasprotni izvršbi sta v pobot uveljavljani terjatvi v obravnavani zadevi izrecno nasprotovala.
Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovoru pobota ni mogoče slediti, ker v sklepu o preizkusu terjatev, izdanem v stečaju nad glavnim dolžnikom D. d. o. o., terjatev upnika po Pogodbi o finančnem lizingu št. 1 ni bila naložena v plačilo. Odločilno pa je že to, da sklep o preizkusu terjatev v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo ne učinkuje tudi na upnika po nasprotni izvšbi oziroma da je v pobot uveljavljana terjatev terjatev upnika – dolžnika po nasprotni izvršbi do glavnega dolžnika, D. d. o. o. in ne do dolžnikov – upnikov po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. Dolžnik po nasprotni izvršbi uveljavlja v pobot terjatev po isti pogodbi, ki je bila tudi podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi, in mu je bila pravnomočno priznana v sklepu o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom, D. d. o. o. B. B. in C. C., ki sta dolžnika v obravnavani zadevi, sta se v pogodbi zavezala kot poroka in plačnika – solidarna poroka. Glavni dolžnik, družba D. d. o. o. ni stranka tega izvršilnega postopka. Izvršilni upnik – dolžnik po nasprotni izvršbi ima torej res terjatev tako do glavnega dolžnika, družbe D. d. o. o., kot tudi do dolžnikov v obravnavani zadevi – upnikov po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C., vendar pa se sklep o preizkusu terjatev v zvezi s terjatvijo upnika – dolžnika po nasprotni izvršbi do glavnega dolžnika po Pogodbi o finančnem lizingu premičnin št. 1, D. d. o. o. ne nanaša tudi na izvršilna dolžnika – upnika po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. Upnik – dolžnik po nasprotni izvršbi je v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom lahko prijavil le svojo terjatev do glavnega dolžnika in samo ta terjatev mu je v stečaju lahko bila pravnomočno priznana.
Res sta upnika po nasprotni izvršbi, B. B. in C. C. solidarna poroka Pogodbi o finančnem lizingu premičnin št. 1. Vendar pa niti to niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da sta B. B. in C. C. v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom prijavila svojo regresno terjatev do glavnega dolžnika za odločitev ni bistveno. Terjatev upnika do glavnega dolžnika je namreč različna od upnikove terjatve do solidarnega poroka, saj glavni dolžnik in solidarni porok nista v pravni skupnosti, ker njuna obveznost ne izvira iz skupnega dolga. Glavni dolžnik odgovarja upniku na podlagi pravnega razmerja, iz katerega izvira glavna obveznost, porok pa na podlagi poroštvene izjave. Navedeno pomeni, da se pravnomočen sklep o preizkusu terjatev (oziroma subjektivne meje njegove pravnomočnosti), kolikor je bila v njem upniku pravnomočno priznana terjatev po pogodbi do glavnega dolžnika, ne nanaša tudi na solidarna poroka – upnika po nasprotni izvršbi. Zato ni izpolnjen že zakonski pogoj vzajemnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00054216
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 125. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2, 279, 279/2. ZZK-1 člen 94, 94/3-3. SPZ člen 92.
izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pričakovana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepustitev posesti - vrnitvena tožba - nesklepčnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost odločitve o stroških
Izločitveni upnik je na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil na originaren način. Tožeča stranka pa svoje zahtevke utemeljuje na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice. Njena tožba tako glede zahtevkov za ugotovitev, da je lastnica sporne nepremičnine, in za ugotovitev obstoja izločitvene pravice na sporni nepremičnini, ni sklepčna.
Če je bil veljaven razpolagalni pravni posel izvršen pred začetkom stečajnega postopka nad odsvojiteljem, nepremičnina ne spada v stečajno maso odsvojitelja (stečajnega dolžnika), saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja (ta je s tem pridobil pričakovano lastninsko pravico). V tem primeru ima pridobitelj (pričakovani lastnik) v stečajnem postopku izločitveno pravico, na katero pa začetek stečajnega postopka ne vpliva (drugi odstavek 279. člena ZFPPIPP). Vendar pa te izločitvene pravice pridobitelju ni treba uveljavljati v stečajnem postopku, saj lahko upravičenec (oseba, v korist katere učinkuje zemljiškoknjižno dovolilo) doseže vknjižbo lastninske pravice brez sodelovanja stečajnega dolžnika (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).