ZIZ člen 64, 65, 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 5, 7, 8, 41.
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice - pričakovalna pravica kupca
O pričakovalni pravici, temelječi na utemeljenih pričakovanjih, lahko govorimo, ko je nastanek lastninske pravice odvisen izključno od ravnanja v sferi pričakovalca. Ne zadošča torej, da zgolj overi svoj podpis na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, temveč mora prodajalec kupcu tudi omogočiti, da to listino tudi uporabi - da se lahko izključno po svoji volji samo še vknjiži kot lastnik nepremičnine.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - upravičeni vlagatelj ugovora - upniški odbor - članstvo v upniškem odboru - višji pravosodni svetovalec - odločanje o ugovoru - pogoji za članstvo v upniškem odboru - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - usklajeno delovanje - zloraba procesnih pravic
V trenutku odločanja o pritožbi iz javno dostopnega posodobljenega končnega seznama prijavljenih in preizkušenih terjatev do dolžnika izhaja, da je upnik E., d. d. - v stečaju (pod zaporedno št. 17 ) še vedno naveden kot upnik dolžnika in da iz opomnika na napotitev na pravdo izhaja, da o zadevi, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani XI Pg 1048/2023, še ni bilo pravnomočno odločeno. Upnik E., d. d. - v stečaju je imel procesno legitimacijo za vložitev ugovora, ta je podana tudi v času odločanja v pritožbenem postopku.
Sklep s katerim sta bila navedena upnika potrjena kot nova člana upniškega odbora dolžnika, je bil izdan po višji pravosodni svetovalki. (tretji odstavek 53. člena ZFPPIPP). Po vloženem ugovoru upnika E., d. d. - v stečaju, je sodnica odločala o ugovoru in je spremenila odločitev višje pravosodne svetovalke (3. točka sedmega odstavka 53. člena ZFPPIPP). Sodišče je pri presoji (ne) utemeljenosti ugovora pravilno najprej presojalo izpolnjevanje pogojev za izvolitev predlaganih upnikov po petem odstavku 83. člena ZFPPIPP in je predlog pritožnika in upnika C. C. za oblikovanje upniškega odbora zavrnilo. Do enakega rezultata bi sodišče prišlo, če bi sklep o izvolitvi upniškega odbora v delu, ki se je nanašal na navedena upnika, spremenilo.
Sodišče ni pritožniku kot upniku odreklo aktivne volilne pravice in je presojalo volilni predlog za izvolitev navedenih upnikov kot članov upniškega odbora. Zakon namreč le za pasivno volilno pravico določa, da mora sodišče pred uvrstitvijo volilnega predloga na glasovanje najprej preizkusiti obstoj ovire za izvolitev.
Upnik C. C. je 24. 5. 2022 obvestil sodišče, da je kupil terjatev upnika B., d. o. o. in da stopa na njegovo mesto kot član upniškega odbora. Iz primerjave oblike vlog p. d. 127 F., d. o. o. in p. d. 146 C. C. je mogoče ugotoviti, da jih je pripravila ista oseba. Prva vloga je bila oddana po pooblaščencu odvetniku G., drugo pa je oddal C. C. neposredno. Sodišče je glasovnici za kandidaturo upnikov v upniškem odboru prejelo isti dan. Upnik H., d. o. o. je obvestil sodišče o prodaji terjatve kmalu po pozivu sodišča za dajanje volilnih predlogov za člana upniškega odbora zaradi izgube aktivne legitimacije upnika B. d. o. o. z dne 9. 11. 2022. Sodišče je glasovnice za kandidaturo z dolžnikom povezanih upnikov v upniškem odboru prejelo v razmaku enega dne. Sodišče je glasovnice z dolžnikom povezanih upnikov za glasovanje o volitvah članov upniškega odbora prejelo isti dan. Upnik F., d. o. o., ki ima cca 80 % vseh glasovanih pravic, v glasovnici zaradi razkritih povezav z dolžnikom ni glasoval zase, temveč za C. C. in D. d. o. o. Upnik F. d. o. o. je nasprotoval članstvu z dolžnikom nepovezanega upnika I. d. d. v upniškem odboru. C. C. je odkupil terjatev družbe B., d. o. o., čeprav je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku gospodarski spor zaradi ugotovitve obstoja slednje (XI Pg 186/2022). V času odkupa terjatev so splošno stečajno maso predstavljale le finančne naložbe dolžnika v poslovne deleže tujih gospodarskih družb, kjer dolžnikovi deleži ne dosegajo kontrolne večine in zato za nakup niso zanimivi (glej otvoritveno poročilo upravitelja). V trenutku nakupa je terjatev upnika C. C. znašala 2,73 % vseh do tedaj priznanih terjatev v postopku osebnega stečaja (končni seznam preizkušenih terjatev). C. C. je od upnika B., d. o. o. odkupil sporno terjatev za 5.000,00 EUR. Za upravičenost nakupa bi stečajna masa morala znašati vsaj 183.150,18 EUR (5.000,00 EUR/2,73 %). Notarski zapis o nakupu terjatve je C. C. sklenil na isti dan, ko je sodišče pozvalo upnika na glasovanje o upniškem odboru. Slednji terjatve torej ni kupil, ker bi zasledoval ekonomski interes, temveč zaradi dolžnikovega interesa, da bo po končanju postopka osebnega stečaja, v katerem dolžnik odpusta obveznosti ni predlagal, svojih obveznosti do upnikov prost, da bo član upniškega odbora postal upnik, ki ga dolžnik obvladuje in za katerega niso podane formalne ovire za članstvo v upniškem odboru po drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 442, 442/1, 442/2, 619, 642, 642/1, 642/2, 654.
podjemna pogodba - dogovorjena cena - običajna cena - enotna cena - skupaj dogovorjena cena - dokazna ocena
Ni pomembno, da sta dokaz z izvedencem predlagali obe stranki. Tožnik ga je predlagal, saj je bilo dokazno breme spornega dogovora o ceni na njem, in če mu ne bi uspel po svoji naravi tvegani dokaz z zaslišanjem strank (odločilen s stališča prvega odstavka 642. člena OZ), bi si prisojo iztoževanega plačila lahko obetal s pomočjo dokaza z izvedencem (toda v tem primeru s stališča drugega odstavka 642. člena OZ). Ker pa je bila tožnikova trditev o vsebini dogovora dokazana, običajno plačilo ni postalo pravno odločilno. Zavrnitev dokaza, ker dejstvo, ki se s tem dokazom dokazuje, ni pravno odločilno, spada k dovoljenim in praktično najpogostejšim razlogom za neizvedbo predlaganih dokazov.
postopek osebnega stečaja - posodobljen seznam terjatev - končni načrt razdelitve - splošna razdelitev stečajne mase - vezanost - pravnomočno priznana terjatev - podružnica
Sodišče je pri razdelitvi splošne stečajne mase, kar je predmet izpodbijanega sklepa, na pravnomočno odločitev o prijavljenih terjatvah vezano. Ker gre v konkretnem primeru za pravnomočno priznano terjatev, jo je upraviteljica morala upoštevati tudi pri razdelitvi splošne razdelitvene mase. Na morebitno neutemeljeno priznanje spornih terjatev s strani upraviteljice se dolžnica v tej fazi postopka ne more več sklicevati. To bi morali (pravočasno) prerekati drugi upniki, ki bodo tudi edini lahko prikrajšani pri razdelitvi (prve) splošne stečajne mase skladno z izpodbijanim sklepom.
Glede presoje sporne pogodbene določbe kot pogodbeno dogovorjene odškodnine je treba opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Spornemu pogodbenemu določilu bi bilo tako moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa mandatarja, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Zato dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (to je odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Glede presoje dopustnosti spornega dogovora pa je potrebno opozoriti na spoštovanje temeljnega načela odškodninskega prava, in sicer, da odškodnina škode ne sme presegati. Mandatar zaradi razdrtja pogodbe namreč ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Zato je pogodbeno določilo, ki določa, da mora naročitelj v primeru njegovega predčasnega odstopa od pogodbe mandatarju plačati vse dogovorjene pavšalne zneske do konca dogovorjenega obdobja, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, v kolikor pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
Glede ugotavljanja obsega škode tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, s katerimi bi utemeljila, da bi ji nastala škoda v uveljavljani višini, niti konkretnih navedb o višini nastale ji škode. Zato na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je tožničin zahtevek nesklepčen. Tožničina trditvena podlaga je šla tekom celotnega postopka zgolj v smer navajanja trditev glede sklenjenega dogovora in avtonomije pogodbenih strank, ne pa v substanciranje popolnega in jasnega navajanja dejstev v smer izkazovanja nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje je zato pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP.
neurejeno zemljiškoknjižno stanje - upravljanje stečajne mase - soglasje stečajnega sodišča - ureditev zemljiškoknjižnega stanja
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
prekinitev postopka - začetek stečaja - izvršba na nepremičnino
Drugodolžnik prejudicira, da bo razveljavljen sklep o začetku stečaja in navaja okoliščine zakaj naj bi bilo temu tako. Vse to je stvar odločanja v insolvenčnem postopku, ne obravnavanega postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Če bo res uspel s pritožbo zoper sklep o začetku postopka stečaja nad prvodolžnikom, bo odpadel razlog za prekinitev izvršilnega postopka in ta se bo nadaljeval.
stroški postopka - nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - skupni zastopnik - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora
Postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 v okoliščinah konkretnega primera, ko se je postopek pričel pred spremembo OT (Uradni list RS št. 70/2022), predlagatelj v predlogu ni navedel zneska zahtevane razlike med primerno denarno odpravnino in na skupščini sprejete odpravnine, vrednost spora ni navedena, niti je ni določilo sodišče, saj to ni bilo potrebno - ne za ugotovitev pristojnosti, ne za odmero sodne takse in v času vložitve predloga tudi ne za odmero nagrade in stroškov glede na v času vložitve predloga veljavno OT, predstavlja neocenljivo zadevo.
V okoliščinah konkretnega primera merilom iz 3. člena OT ustreza osnova 1.000 točk. Res gre za strokovno zahteven postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine, za katerega se zahteva specialistično znanje s področja prava družb, vendar obseg opravljenih storitev skupne zastopnice in zanje potreben čas ni bil nadpovprečen za tovrstne postopke, niti ni bilo potrebno strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in ne uporaba tujega jezika. Postopek se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, mnenje poravnalnega odbora ali sodnega izvedenca ni bilo pridobljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082701
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/3.
trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - prihodki - odhodki - konkretizirane trditve - trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki - vsebina pogodbenega razmerja - računi
Po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča samo računi drugih prevoznikov ne morejo izkazovati že tudi prihodkov, ki bi jih ustvarila tožnica. Ker so pogodbe individualno dogovorjene - njihova vsebina oziroma sestavine so stvar pogajanj pogodbenih strank - računi tretjih oseb, izdani družbi A. d. o. o., ne morejo izkazovati, da bi tožnica za opravljene prevoze prejela enako višino prihodkov (četudi bi opravila 6 prevozov).
ugovor zoper plačilni nalog - sodne takse - višina takse za pritožbo
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo dolžnika s sklepom, zoper katerega je ponovno vložil pritožbo in da mora zanjo plačati sodno takso, ker je plačilo procesna predpostavka po prvem odstavku 29.b člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da gre za posebno pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta, zato se po tarifni št. 4033 ZST-1 odmeri sodna taksa 33,00 EUR.
Iz stališča VS RS je mogoče izpeljati zaključek, da je vložitev predloga za izvršbo zoper delodajalca po 134. členu ZIZ in nastali stroški utemeljenega ugovora v vsakem primeru rizik upnika, ne glede na to ali je pred tem opravljal kakšne poizvedbe ali je imel informacije o razlogih za neizvrševanje sklepa o izvršbi.
zastaranje neposlovne odškodninske terjatve - objektivni in subjektivni zastaralni rok
Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da je tožnici škoda zaradi očitanih (protipravnih) ravnanj tožene stranke (predčasnega plačila tožene stranke neposredno glavnemu izvajalcu) nastala en dan po zapadlosti terjatve po najpozneje izdanem računu, ki je zapadel v plačilo 20. 1. 2011, in je zamuda ter škoda zaradi neplačila nastala najkasneje 21. 1. 2011. Na ta dan je zapadla morebitna odškodninska terjatev tožeče stranke in je začel teči petletni objektivni zastaralni rok v skladu z drugim odstavkom 352. člena OZ. Celotna odškodninska terjatev je tako absolutno zastarala v januarju 2016, saj je bila tožba vložena 26. 11. 2020. Celoten obseg škode (ki jo predstavljajo neplačani, vtoževani računi za dobavljeno blago) je bil znan tožeči stranki že ob zapadlosti neplačanih in kasneje tudi vtoževanih računov in se tekom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem ni povečevala, temveč se je z delnimi plačili iz stečajne mase le zmanjševal.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26, 26/1, 27. ZPP člen 18, 18/1, 18/3.
sodna pristojnost slovenskega sodišča - stvarna pravica na nepremičnini
V Uredbi Bruselj I je v točki 1 prvega odstavka 24. člena določeno, da so ne glede na stalno prebivališče strank izključno pristojna v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina. Izjema oziroma odstop od tega pravila pa velja zgolj v postopkih, predmet katerih je najem/nakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu - pritožba subjekta vpisa
Ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga izpodbija subjekt vpisa, ki ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog(2. odstavek 439. člena ZFPPIPP), ne glede na to, ali je vložil pred tem ugovor proti začetku postopka izbrisa (1. točka 432. člena ZFPPIPP).
Sodišče druge stopnje na podlagi njegovih trditev in predloženih dokazov ocenjuje, da je s pritožbo uspel dokazati, da ima na naslovu, vpisanem v sodni register, nameščen poštni nabiralnik z označbo pravne osebe in da je po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na tem naslovu prevzemal uradne poštne pošiljke. S tem je ovrgel obstoj domneve izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - odgovornost delodajalca - navodila nadrejenega
Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, na podlagi katere je zaključilo, da je podana odgovornost tožene stranke za delovno nezgodo, temelji na pravilno izvedenem dokaznem postopku, dokazna ocena pa je logična in prepričljiva ter jo je mogoče preizkusiti.
Manjkajočih navedb o tem, kdaj je bila projektna dokumentacija izdelana, potrjena in predana toženi stranki, ni mogoče nadomestiti z dokaznim predlogom za zaslišanje stranke. Dokaz z zaslišanjem strank ni namenjen temu, da se navedejo nova dejstva, pač pa temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki sta jih stranki že zatrjevali.
Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti je odvisna od zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je trenutek, od katerega je upnik upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne tečejo od zapadlosti terjatve, temveč od nastanka zamude.
ZST-1 člen 31, 31/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 12, 12/2.
višina odvetniške nagrade - uporaba odvetniške tarife - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - sklep o pravdnih stroških - kilometrina
Ločiti je potrebno nastanek terjatve za povrnitev stroškov in nastanek stroškov - posameznih postavk. Slednji nastanejo v trenutku, ko je vložena vloga ali opravljeno procesno dejanje. Tožeča stranka ima prav, da je odvetnik delo (posamezno storitev ali nalogo) opravil takrat, ko je vložil oziroma opravil procesno dejanje, ko je vložil vlogo oziroma pristopil na narok.
Res je sodišče prve stopnje izdalo sklep o spremembi vrednosti spornega predmeta iz prvotnih 25.000,00 EUR na 2.648.948,16 EUR, kar je bilo po odgovoru na tožbo drugotoženke in njeni prvi pripravljalni vlogi. Vendar sklepa ni izdalo zato, ker bi tožeča stranka zvišala tožbeni zahtevek temveč, ker je v tožbi navedla očitno prenizko vrednost spornega predmeta. Pomembno je, da lahko sodišče uporabi korekturno dolžnost tudi v primeru po prvem odstavku 31. člena ZST-1 in to je storilo. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora, na takšno oceno pa se vežejo določene pravne posledice.
Sklep o korekciji pravilne vrednosti spornega predmeta po ZST-1 zato učinkuje od vložitve tožbe dalje. Tožeča stranka bi morala že ob vložitvi tožbe realno oceniti vrednost spornega predmeta na 2.648.948,16 EUR in plačati sodno takso od te osnove. Ta razlaga ne velja samo za sodno takso, ampak smiselno tudi za odmero nagrade in stroškov odvetnika.
Ne drži pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo DDV na potne stroške - kilometrino pooblaščenca.