ZGD-1 člen 507, 507/1, 516, 516/1, 517, 517/1, 420, 420/1, 652, 652/1, 655. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nezdružljivost z bistvom družbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - statusno preoblikovanje družbe - preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo - vpis sprememb v sodni register - časovne meje pravnomočnosti - pravni učinek vpisa v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - publicitetni učinek vpisa - pasivna legitimacija družbenikov
Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Gre torej za vprašanje, stanje do katerega trenutka sodišče upošteva, ko odloča v zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je to čas izdaje sodne odločbe.
O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane ali preneha določena pravica ali pravno razmerje. Takšen vpis je tudi vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076870
OZ člen 74, 587, 616, 616/3. ZPP člen 8, 212.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - pooblastilo za sklepanje pogodb - enostranska izjava - neobstoj pooblastila za zastopanje - trditveno in dokazno breme
Po pravilu o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP tožeča stranka zatrjuje dejstvo, da je bila sklenjena najemna pogodba in to dejstvo mora tudi dokazati. Ugotoviti je mogoče, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svojega dokaznega bremena ni zmogla. Na drugi strani pa so bili ugovori tožene stranke, da najemna pogodba ni bila pisno sklenjena v mesecu avgustu 2021 in predloženi dokazi zato prepričljivi.
Izgubljeni dobiček je dobiček, ki ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakuje glede na normalen tek stvari. Ker iz navedb tožeče stranke izhaja nazadovanje poslovanja v preteklih obdobjih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo njeno utemeljeno pričakovanje glede izgubljenega dobička.
Pravice in obveznosti, ki so vsebina določenega obligacijskega razmerja, učinkujejo samo za udeležence tega razmerja. Tožeča stranka zato ne more uspeti s toženim zahtevkom, s katerim zahteva razveljavitev najemne pogodbe med drugima strankama. Takšen tožbeni zahtevek je nesklepčen.
Ni sporno, da je dolžnik delno plačal dolg, tudi niso sporni zneski. Dolžnik ne navaja, da bi morala biti izvršba delno ustavljena še za morebitne dodatne zneske, kot je upnik delno umaknil predlog za izvršbo in odločilo sodišče prve stopnje.
odločitev sodišča - kdo mora biti napoten na pravdo - končni seznam preizkušenih terjatev - sestavni del sklepa - nasprotje
Končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, se ne sklada z obvestilom sodišča, saj upravitelj odločitve sodišča prve stopnje glede tega, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih ločitvenih pravic, ni upošteval.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 224, 224/4, 226, 226/6, 287, 287/2, 318, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj v drugo državo članico EU - vročanje po uredbi - uporaba standardnega obrazca iz priloge ii uredbe (es) št. 1393/2007 - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - potrdilo o vročitvi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izvedba dokazov - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - izpodbijanje domnev - listine - branje listinskih dokazov
Skladno z 8. členom Uredbe o vročanju je organ za sprejem dolžan naslovnika o pravici do zavrnitve pisanja poučiti pisno, in sicer z uporabo standardnega obrazca iz priloge II.
Preko obrazca iz priloge II je bila druga toženka v italijanskem jeziku poučena, da pisanje lahko zavrne, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume (ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve), oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov, in da to lahko stori v trenutku vročitve ali pa pisanje vrne na v obrazcu navedeni naslov v roku enega tedna z izjavo, da sprejem zavrača. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da iz obrazca potrdila o vročitvi, ki ga je izpolnil vročevalec sodišča v Bolzanu, ne izhaja, o kakšni vsebini naj bi bila stranka obveščena, pritožnica pa ne more uspeti niti s trditvami, da je obrazec potrdila o vročitvi v spisovnem gradivu v italijanskem jeziku. Obrazci, izdani kot priloga Uredbe o vročanju, so namreč izdani v vseh jezikih držav članic in je slovenski obrazec identičen italijanskemu.
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2.
stroški izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedenina - materialni stroški - prispevki - osnova za obračun prispevkov
Utemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo izvedenino v znesku 265,00 EUR, potem pa znesek (spet) povečalo za materialne stroške v višini 10,00 EUR. Tako namreč izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pri tem tudi višje sodišče odločitve ni moglo preizkusiti, saj se vsota zneskov v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne ujema (sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 21,11 EUR, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa 1,26 EUR), odločitev v tem delu pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo iz 2. in 3. točke sklepa.
prenehanje procesne legitimacije upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku preneha, če je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da ne obstajajo njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku. Stečajno sodišče je ugotovilo, da je postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bilo razsojeno, da ne obstajata terjatev in ločitvena pravica, ki ju je pritožnik prijavil v tem stečajnem postopku.
ZFPPIPP člen 310, 311, 330, 330/3, 383, 383/2, 383/2-3.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - skupno premoženje zakoncev
Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.
Pasivnemu izločitvenemu upniku, ki ne vloži tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ni mogoče nuditi varstva njegove izločitvene pravice v nedogled.
Položaja izločitvenih upnikov v stečajnem postopku nad pravno osebo in v postopku osebnega stečaja sta z odločbo Ustavnega sodišča postala povsem primerljiva. Ustavno sodišče je presodilo, da izločitvena pravica kot posledica opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ni mogla prenehati v nobenem primeru. Ker pa je Ustavno sodišče določilo, da se odločba izvrši tako, da se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, je po presoji pritožbenega sodišča takšna tudi ustavno skladna razlaga tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H. Takšna razlaga ni v nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo, saj je upnica lahko pričakovala, da se bo premoženje, na katerega se nanaša njena izločitvena pravica, zaradi opustitve vložitve tožbe prodajalo, zlasti glede na odločbo Ustavnega sodišča, saj je bila ta izdana 7. 11. 2019, kar je pred izdajo 3. dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter izločitvenih pravic z dne 20. 12. 2022.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi električne energije - ugovor zoper sklep o izvršbi - pavšalne trditve - domneva priznanja neprerekanih dejstev - dokazni predlog za zaslišanje strank - informativni dokaz - razpravno načelo - relativna procesna kršitev - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je upoštevno le substancirano, ne pa pavšalno prerekanje, je prvostopenjsko sodišče zatrjevana dejstva iz dopolnitve tožbe glede obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ter višine in dospelosti iztoževane terjatve pravilno štelo za priznana.
Pavšalnih trditev z izvajanjem dokazov ni dovoljeno konkretizirati. Prvostopenjsko sodišče je zato dokazni predlog z zaslišanjem toženkinega zakonitega zastopnika pravilno opredelilo kot informativen, saj bi se šele z njegovo izvedbo pridobila podlaga za trditve. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka najprej podati trditve o določenem dejstvu, šele nato se njihova resničnost lahko potrjuje z dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00075811
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 4, 4-6, 12, 12/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovor na tožbo - odsotnost z naroka - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - nesporni zahtevek
Minimalni standardi postopka so le dodaten pogoj za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, še vedno pa se lahko izda samo za nesporne zahtevke. Ker je tožena stranka zahtevku ugovarjala že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zadevo odstopilo v pravdo, nato pa tudi z odgovorom na dopolnitev tožbe, ne gre za nesporni zahtevek po točki (b) prvega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. Odsotnost z naroka za glavno obravnavo pa tudi ni sama po sebi dovolj za opredelitev zahtevka kot nespornega po točki (c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 805/2004, ampak se zahteva, da takšno ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka v skladu z zakonodajo države članice izvora. V Sloveniji ZPP za redni postopek v gospodarskih sporih ne določa, da odsotnost tožene stranke na glavni obravnavi po začetnem nasprotovanju zahtevku pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZFPPIPP člen 47, 271.
postopek osebnega stečaja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - položaj stranke v stečajnem postopku - odlog plačila sodne takse - čas odloga - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Zgolj dejstvo, da je stranka v postopku osebnega stečaja, samo po sebi ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks. Potrebno je izkazati, da v kritičnem času v stečajni masi ni likvidnih sredstev za plačilo takse. Predvideni drugi stroški postopka nimajo nobene prednosti pred plačilom sodnih taks. Poleg tega bo v primeru uspeha v tem postopku v stečajno maso prišlo premoženje, ki ga bo tožeča stranka lahko unovčila (sicer tožbe ne bi vložila). Utemeljen pa je odlog plačila sodne takse, ker stranka ne more zagotoviti takojšnjega plačila sodne takse, brez ogrožanja učinkovitega vodenja postopka stečajnega postopka. Le-to vključuje tudi vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 271. členu ZFPPIPP. Pri tehtanju med pravico do sodnega varstva tožeče stranke, namenjenega enemu temeljnih načel stečajnega postopka, to je načelu zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) na eni strani in obveznostmi do proračuna na drugi strani, bi takojšnje plačilo sodne takse lahko pomenilo poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke. Odlog plačila sodne takse pa omogoča tožeči stranki sodno varstvo, brez da bi bilo zaradi plačila sodne takse ogroženo učinkovito vodenje postopka osebnega stečaja.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076714
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 5, 7, 8, 8/4, 17, 17/3. OZ člen 191, 197, 429.
izbrisana družba - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga - prevzem dolga na podlagi zakona - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga
Ustavno sodišče RS je potrdilo, da je z uveljavitvijo ZOKIPOSR Republika Slovenije po samem zakonu prevzela dolgove družbenikov izbrisanih družb do upnikov, ki razpolagajo z izvršilnim naslovom, njihove terjatve pa še niso bile poplačane ali drugače prenehale. Ker je bil tožniku po prevzemu dolga s strani Republike Slovenije v izvršbi odvzet denarni znesek, je s tem poplačal tuj dolg in mu ga je toženka dolžna povrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076494
ZPP člen 101, 101/3, 236a, 236a/6, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 18/1, 190, 642, 642/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
Pravica do izjave ni sama sebi namen, temveč je njen namen v možnosti vpliva stranke na odločitev sodišča. Zato mora stranka pri uveljavljanju kršitve te pravice pojasniti, v čem konkretno je bila prikrajšana za svojo obravnavo pred sodiščem.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v obravnavanem primeru nobena ni zahtevala neposrednega zaslišanja te priče, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ni izvedlo njenega zaslišanja, saj se je lahko oprlo na pisno izjavo.
Če dogovor o plačilu ni bil dosežen, potem je višino tožbenega zahtevka mogoče utemeljiti na podlagi meril iz drugega odstavka 642. člena OZ: glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel opravi, in glede na plačilo, ki je običajno za tako vrsto posla. Da bi lahko sodišče določilo običajno ceno, bi morala tožnica v svojih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
Ker od prebivališča tožničinega zakonitega zastopnika do železniške oziroma avtobusne postaje znaša več kot dva kilometra, je tožnica upravičena do povrnitve kilometrine. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi.
Neutemeljena je lastna dokazna ocena, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma da z izpodbojnim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase. Tožnica je zmogla trditveno in dokazno breme o vrednosti predmetne nepremičnine in nakupni ceni, medtem ko so toženčeve ugovorne navedbe ostale na ravni pavšalnosti.
pobotni ugovor - nesklepčna tožba - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožba je nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, kar smiselno enako velja za pobotni ugovor. Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - predlog za odlog preizkusa terjatev
Bistvena predpostavka za uporabo zakonskega določila 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP je, da je v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti. V takem primeru namreč traja stečajni postopek do poteka preizkusnega obdobja, tudi kadar je stečajna masa neznatna in bi bili po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 378. člena ZFPPIPP, že ob izdelavi otvoritvenega poročila izpolnjeni pogoji za končanje brez razdelitve upnikom.
odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - najemna pogodba - parkirišče - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev dokaznega predloga
Prepovedana ravnanja so vozniki toženke storili pri delu za toženko, in to z njenimi tovornjaki, za tako škodo pa v skladu s prvim odstavkom 147. člena OZ odgovarja toženka. Res bi smela tožnica kot oškodovanka zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od samih delavcev, saj so ti škodo povzročili namenoma, vendar pa je to le njena pravica, ne pa tudi dolžnost. Vtoževana škoda (vključno s pogodbeno kaznijo) je tako nastala med delovnim časom voznikov in v zvezi z njihovim delovnim razmerjem do toženke, zato je toženka dolžna tožnici to škodo povrniti.
OZ člen 359, 360, 361, 361/2. ZS člen 83a, 83a/6. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
zastaranje zahtevka - zastaranje regresnega zahtevka - zadržanje zastaranja - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje terjatve - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
V sodni praksi je že splošno sprejeto stališče, da je bil tek zastaralnega roka zadržan med prvim (spomladanskim) valom epidemije COVID-19. Zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da zastaranje ni bilo zadržano tudi med drugim (jesenskim) valom, saj so bile tedaj okoliščine v bistvenem enake. To pomeni, da je bilo zastaranje zadržano tudi med drugim valom epidemije.