nepremoženjska škoda - odgovornost države za delo policista - odškodnina - protipravnost - izključitev protipravnosti - silobran - protipraven napad
Odločilno vprašanje tega odškodninskega spora je, ali je bilo ravnanje državnih organov (policistov) protipravno. Protipravno je načeloma vsako ravnanje, ki drugemu povzroča škodo (10. člen OZ), razen če so podane okoliščine, ki protipravnost izključujejo. Silobranske situacije policistov je treba presojati strogo in v skladu s specialnimi predpisi, saj so policisti posebej izurjeni za ravnanje v takšnih situacijah, zato se od njih utemeljeno zahteva strokovno in pazljivo ravnanje. V tej situaciji je nelogično, neživljenjsko in deloma protislovno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je za škodo tožnika (utrpelo poškodbo) 20% odgovorna tožena stranka, ker je bil eden izmed udarcev (udarec v ličnico) očitno premočan. Če je bilo potrebno uporabiti fizično silo za odvrnitev protipravnega napada tožnika, ki se je aktivno upiral, je nemogoče moč (enega) udarca cepiti na še dovoljeno in nedovoljeno mero. V takšnem primeru ne gre za prekoračeni silobran, ki bi bil podan ob nesorazmerni obrambi. S tem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo ravnanje policistov (udarec v obraz) nujno potrebno za odvrnitev napada, je pojmovno nemogoče, da bi isto ravnanje (isti udarec) predstavljalo hkrati tudi protipravno dejanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost.
ZFPPIPP člen 443/1, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5. ZPP člen 343/3.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivna legitimacija za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – izpolnjevanje pogodbe v času odpovednega roka
Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka, za katero se dogovorita pogodbeni stranki. Upnik pridobi pravico do pogodbene kazni, če dokaže, da gre za kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, in da vzrok za kršitev izhaja iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - ugovor po izteku roka - odlog plačila terjatve - obrazloženost ugovora
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko dolžnik z (rednim) ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu, razlogov, ki bi temu sredstvu nasprotovali pa v obravnavanem primeru dolžnik ni uveljavljal. Pod pogoji iz 56. čl. ZIZ je sicer tudi v tej fazi postopka mogoče vložiti ugovor po izteku roka.
Odločba o brezplačni pravni pomoči, na katero se vložnik pritožbe sklicuje, ni pooblastilo, pač pa je podlaga za sklenitev pooblastilnega razmerja za zastopanja pred sodiščem pod določenimi pogoji.
poziv na predložitev pooblastila – odobritev opravljenih pravdnih dejanj – poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge – zmotna presoja procesnih dejstev
Sklep z dne 19.10.2009, s katerim je sodišče pozvalo tožečo stranko, naj predloži pooblastilo odvetnika za zastopanje in še en izvod odgovora na ugovor z dne 29.5.2009, je pooblaščenec tožeče stranke, kot dokazuje sodišču vrnjena povratnica, pripeta k list. št. 26, prejel dne 21.10.2009. K pritožbi je predložil fotokopirano pooblastilo z dne 18.3.2009 ter izvod odgovora na ugovor z dne 29.5.2009 in potrdilo pošte, iz katerega je razvidno, da je obe listini priporočeno poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani iz Kočevja dne 22.10.2009 ob 16.56 uri. Ker je s tem po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je pozivu prvostopnega sodišča iz sklepa z dne 19.10.2009 sledil, je izpodbijani sklep oprt na zmotno presojo procesnih dejstev.
pravica odstopiti od pogodbe – uveljavljanje pravice odstopiti od pogodbe – razdrtje pogodbe – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – neobrazloženost odločitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava, češ da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 12. člena posojilne pogodbe, ki ureja odstopno pravico tožeče stranke. Omenjeno pogodbeno določilo po oceni pritožbenega sodišča ne daje podlage za razumevanje, da že „pravica odstopiti od pogodbe“ zaradi plačilne zamude dveh zaporednih obrokov pomeni razdrtje pogodbe; pač pa, da bi upnik lahko zahteval vračilo celotnega posojila le v primeru, če bi uveljavil odstopno pravico. Slednjega pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti – kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – neprištevnost storilca
Navaja, da je v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zaradi storitve takšnega kaznivega dejanja pa storilcu ni mogoče izreči varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po prvem odstavku 64. člena KZ, saj ne gre za hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Pritožba, ko navaja, da storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (oziroma glede na neprištevnost storilca dejanja, ki ima znake tega kaznivega dejanja, kot v obravnavanem primeru), tega ukrepa ni mogoče izreči, nima prav.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062818
ZD člen 62, 64.
pismena oporoka pred pričami – vrstni red podpisov – postavitev novega izvedenca
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita. Vrstni red podpisovanja zato ni pomemben (in ga tudi zakon ne predpisuje).
Ni sam po sebi utemeljen predlog za postavitev novega, drugega izvedenca (iste stroke), če katera od strank z že podanim mnenjem ni zadovoljna. Nejasnosti podanega mnenja ali dvom vanj je treba najprej poskusiti odpraviti z zaslišanjem izvedenca, šele če to ni uspešno, je moč predlagati novega.
ZOR člen 612. OZ člen 631. ZPP člen 254/2, 254/3, 286/4, 339/2-15.
gradbena pogodba – podizvajalska pogodba – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – načelo vestnosti in poštenja – pripoznava prevzemnikove terjatve do naročnika – pripoznava terjatev – solidarna obveznost prevzemnika posla in naročnika – solidarna obveznost z obveznostjo po pravnomočni sodbi – predložitev listine po prvem naroku za glavno obravnavo
Za neposredni zahtevek (actio directa), ki ga ima podizvajalec po 612. členu ZOR v razmerju do naročnika, mora biti podanih več predpostavk. Poleg terjatve podizvajalca do prevzemnika posla mora obstajati dospela terjatev prevzemnika posla do naročnika za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Zakon pa nalaga še dodatni pogoj, in sicer da morata biti terjatvi „pripoznani“. Za izpolnitev tega pogoja zadošča, da sta ugotovljeni obstoj in višina terjatev. Namen tega pogoja namreč je, da naj naročnik plača terjatve le v nesporni višini, saj sicer obstoji nevarnost, da jih prevzemnik posla ob končnem obračunu ne bo priznaval.
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, sicer je vloga nepopolna. Sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni treba pozivati na dopolnitev.
spor majhne vrednosti - zakonske zamudne obresti – kapitalizirane zamudne obresti – prodajna pogodba – dogovor o znižanju kupnine
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeni les izstavila več računov in da sta po dobavi dosegli soglasje o 5 % popustu kupnine. Predmet tožbenega zahtevka sta dva obrestna obračuna, s katerima tožeča stranka vtožuje plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih računov. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker "da je bilo med strankama dogovorjeno, da se za sporne račune prizna 5 % popust, kar izhaja zlasti iz fax sporočila z dne 16.2.2007 in 23.3.2007. Ker pa je istočasno zapisalo, da "ni moglo slediti tožeči stranki, ko navaja, da je upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti za račune, ki so bili plačani z zamudo, ker naj se ne bi s toženo stranko o tem nikoli dogovarjala", ostaja nepojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti zavrnilo.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066557
ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 46, 46/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 189, 189/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – omilitev sankcij – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pomote v pisavi – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Ker gre za seštevek kazenskih točk, uporaba omilitvenih določil ni možna.
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je namenjen le imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
Napačna navedba, da je storilec kazenske točke pridobil kot voznik motornih vozil kategorije A, na seštevek kazenskih točk in s tem posledico – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima vpliva. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec pridobil kazenske točke, je pomembno le pri ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolniška odsotnost – potrdilo o zadržanosti z dela – nenadna in nepredvidljiva bolezen – pritožbene novote
Bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke bi lahko bila opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar le v kolikor je ta bolezen nenadna in nepredvidljiva. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala le, da se zakoniti zastopnik tožene stranke naroka ni udeležil zaradi bolniške odsotnosti, ki je trajala od 25.11. do 2.12.2009. Te trditve ne zadoščajo za ugotovitev opravičljivega razloga za zamudo. Prav tako pa tudi iz predloženega zdravniškega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke huda in nenadna in bi opravičevala izostanek z naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057413
ZPP člen 13, 206, 206/1. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju - posojilo
Od višine deleža na skupnem premoženju (ne le na stanovanjski hiši, za katero je bilo najeto posojilo), je odločilen obseg obveznosti povrnitve po razvezi plačanih obrokov posojila, kar tožnica uveljavlja s predmetno tožbo.
Za presojo deleža na skupnem premoženju ni pravno odločilna okoliščina, da kredit ob razdoru skupnosti ni bil v celoti odplačan, niti koliko je bilo odplačanega v času izvenzakonske skupnosti in koliko po njej, kot tudi ne, kdo ga je odplačeval.
ZPIZ-1 člen 53, 201. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1982) člen 26, 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19. dokument : VDS0004900.
prišteta doba – višina pokojnine
Ker je bila tožnici starostna pokojnina na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 12. 2009, že odmerjena na podlagi polne pokojninske dobe 35 let v višini 85 %, to je v najvišjem možnem odstotku po prejšnjih predpisih, tudi v primeru, da bi se ugotovilo, da je pri njej ekstrapiramidno obolenje obstajalo že v času, ko je bila kot zavarovanka v delovnem razmerju, oziroma obvezno zavarovana na drugi podlagi, prišteta doba ne bi mogla vplivati na višjo pokojnino.
Na novo zastekljeno avtobusno postajališče brez posebnih okvirjev in brez posebnih označb na steklu ni nekaj običajnega in pričakovanega, saj je splošno znano, da so gladke steklene površine (objekti) v vsakodnevnem življenju bodisi zasenčene bodisi šrafirane bodisi označene s posebnimi nalepkami (npr. ptiči, s čimer se še živali varuje pred slučajnimi trki v steklo). Za zasteklitev, ki ni takšna, je možno in celo verjetno, da se jo spregleda. Objektivno predvidljiva posledica opustitve toženke, da steklo ni bilo na nobenega izmed možnih načinov označeno, je bila torej verjetnost nastanka škode, omilitev tega povečanega rizika pa bi ob le malo večji skrbnosti toženka zlahka prevedla v lastne stroške. Ker toženka ni dokazala, da je ravnala tako, kot je treba, odgovarja tožniku, ki se je kot pešec zaletel v steklo, za škodo, ki jo je pri tem utrpel. Le tako lahko odškodninsko pravo opravi tudi svojo preventivno družbeno vlogo, ki je v spodbujanju udeležencev v razmerju k čim bolj skrbnem ravnanju.
Ni v skladu z namenom sistema dvostopenjskega sojenja in funkcijo pravice do pravnega sredstva, če bi pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo prvič odmerilo šele sodišče druge stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064011
ZPP člen 318.
zamudna sodba – nesklepčna tožba – priposestvovanje – nasprotje med dejstvi in dokazi
Zatrjevana tožnikova posest ni v nasprotju z dejstvom, da je v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin vpisan toženec. Res se sicer domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v ZK, vendar ravno to domnevo tožnik izpodbija s tožbo. Lastninska pravica na nepremičnini se namreč s priposestvovanjem pridobi na izviren način in po samem zakonu, vpis v ZK pa je le deklaratorne narave.
tekst :
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnin parc. št. 1144/2 – pašnik v izmeri 5270 m2, parc. št. 1144/1 – njiva v izmeri 15412 m2 in parc. št. 1141/4 – pašnik v izmeri 1570 m2, vpisanih v vl. št. 34 k.o. V., katerih zemljiškoknjižni lastnik je toženec. Tožnikov zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis njegove lastninske pravice pa je zavrnilo.
Toženec se je pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe zaradi nesklepčnosti tožbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Meni, da za izdajo zamudne sodbe ni bilo zakonskih pogojev. Tožnikove navedbe v tožbi so kontradiktorne in iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Toženec je pričakoval, da bo sodišče ugotovilo nesklepčnost tožbe, zato tudi ni odgovoril na tožbo. Ta je naravnost smešna. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, na katerega se sklicuje, jasno izhaja, da je toženec lastnik spornih parcel, predlagane priče R. S. pa sodišče ni zaslišalo. Sodbo je oprlo na tožnikovo neresnično trditev, da je v dobri veri užival sporne nepremičnine 35 let. Nasprotno lahko potrdijo vaščani R. in še marsikdo drug. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zavrniti tožbeni zahtevek.
Tožnik je odgovoril na pritožbo, vendar prepozno. Pritožbo je prejel 21.1.2010, odgovor pa je vložil šele 17.2.2010, torej po izteku 15-dnevnega roka iz 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08, 57/09 in 12/10). Sodišče druge stopnje ga zato pri odločanju o pritožbi skladno z 2. odstavkom istega člena ni upoštevalo.
Pritožba ni utemeljena.
Zamudna sodba, s katero sodišče brez obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, temelji na domnevi, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava tožnikove dejanske navedbe v tožbi. Zamudne sodbe zato po 2. odstavku 338. člena ZPP ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da toženec v pritožbi ne more več ugovarjati, da tožbene trditve, ki predstavljajo dejansko podlago izpodbijane sodbe, niso resnične.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožba ni sklepčna. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja prav takšna pravna posledica, kot jo uveljavlja tožnik. Ta naj bi sporne nepremičnine skupaj s svojimi pravnimi predniki že več kot 35 let užival v prepričanju, da so njegova last. Potemtakem je tožnik s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah že po prejšnjem Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR; Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 20/80 in 36/90). Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem je v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZTLR namreč zadoščala 20-letna dobroverna posest.
Katere tožbene navedbe naj bi bile kontradiktorne, toženec v pritožbi ni pojasnil. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi in je drugačna pritožbena trditev brez podlage. Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ni bilo dolžno zaslišati predlagane priče in tudi tožnik njene pisne izjave ni bil dolžan priložiti tožbi, kot si zmotno razlaga toženec. Sodišče namreč izda zamudno sodbo brez obravnavanja. Zatrjevana tožnikova posest ni v opreki z dejstvom, da je v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin vpisan toženec. Res se po 1. odstavku 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur. l. RS, št. 87/02) domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar ravno to domnevo tožnik izpodbija s tožbo. Lastninska pravica na nepremičnini se namreč s priposestvovanjem pridobi na izviren način in po samem zakonu, vpis tako pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave.
Domnevnega nasprotja med dejstvi in dokazi, kot ga poskuša prikazati pritožba, torej v obravnavanem primeru ni. Ker so bili za izdajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, je bilo brez podlage toženčevo pričakovanje, na katerega se sklicuje v pritožbi, da bo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnilo, če že ne zavrglo tožbo.
V postopku na prvi stopnji je bilo torej pravilno uporabljeno materialno pravo. Zatrjevanih procesnih kršitev ni bilo, prav tako ne tistih, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Toženčevo pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo prvo sodbo.
Za oškodovanko, ki je v starosti 11 let v škodnem dogodku utrpela raztrganino leve ledvice, raztrganino vranice ter nestabilni zlom leve polovice medenice, zaradi česar sta ji bili odstranjeni ledvica in vranica, je primerna in pravična odškodnina za negmotno škodo v znesku 91.300 EUR (98 povprečnih plač).
izrek sodbe – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe glede datuma pričetka teka zakonskih zamudnih obresti predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno naravo mogoče odpraviti brez glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem, že na seji pritožbenega senata.