ZPIZ-1 člen 53, 201. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1982) člen 26, 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19. dokument : VDS0004900.
prišteta doba – višina pokojnine
Ker je bila tožnici starostna pokojnina na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 12. 2009, že odmerjena na podlagi polne pokojninske dobe 35 let v višini 85 %, to je v najvišjem možnem odstotku po prejšnjih predpisih, tudi v primeru, da bi se ugotovilo, da je pri njej ekstrapiramidno obolenje obstajalo že v času, ko je bila kot zavarovanka v delovnem razmerju, oziroma obvezno zavarovana na drugi podlagi, prišteta doba ne bi mogla vplivati na višjo pokojnino.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe v d.o.o. - odločanje družbenikov na skupščini - nezmožnost urejanja razmerij med družbeniki - sodna intervencija - aktivna legitimacija za tožbo na sklenitev družbene pogodbe
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da ni možna sodna intervencija na način in v obliki, kot je uveljavljena v predmetni zadevi, ko naj bi se s sodbo družbeniku naložila sklenitev spremenjene družbene pogodbe oziroma ko naj bi se vzpostavilo stanje, do katerega na podlagi odločanja družbenikov ni bilo mogoče priti, saj v ZGD-1 za kaj takega ni podlage.
premalo plačana sodna taksa – fikcija umika tožbe – ustavitev postopka – plačilo sodne takse v dveh delih
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za odločanje sodišča, neplačilo sodne takse pa je sankcionirano s fikcijo umika tožbe. Ker tožeča stranka ni dokazala, da je dolžno takso za tožbo v obravnavani zadevi v celoti plačala v roku, ki ji ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba umaknjena.
ZPIZ/92 člen 126. ZPIZ člen 60, 94. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - nadomestilo za invalidnost
Dodatna omejitev pri delu pri tožnici še ne pomeni popolne nezmožnosti za delo, zaradi spremembe v stanju invalidnosti pa tožnica v primeru priznanja novih pravic ne bi bila več upravičena do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ki ga prejema na podlagi ZPIZ/92 (v višini 50 % od pokojninske osnove, od katere bi se ji odmerila invalidska pokojnina), pač pa (ob izpolnjenih pogojih) do nadomestila za invalidnost (v višini 40 % enake osnove), ki bi bilo nižje. Iz tega razloga je odločitev, da se izpodbijana odločba tožene stranke ne odpravi oz. spremeni, pravilna, saj bi bila sprememba tožnici v škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004382
SPZ člen 108. OZ člen 51, 51/3.
etažna lastnina - sporazum - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - solastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - stroški - pogodbena volja strank - nepravdni postopek
Običajno krijeta stroške ureditve etažne lastnine solastnika v skladu s solastninskim deležem. Takšno je tudi pravilo, če se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti za preoblikovanje solastnine v etažno lastnino in se to ureja v nepravdnem postopku. Vendar je v konkretnem primeru bila etažna lastnina dogovorjena v sporazumu, zato je odločilna pogodbena volja strank, ki sta sporazum o oblikovanju etažne lastnine sklepali. Stranke so načelno proste pri določitvi pogodbene vsebine. Primerjava z nepravdnim postopkom zato v tem sporu ni primerna.
Tožnica je tako z razporeditvijo na delo v invalidsko delavnico kot z občasnim opravljanjem drugih del, za katerega je prejemala sicer plačilo po pogodbi o zaposlitvi, soglašala in temu ni ugovarjala. Ker niti iz njene izpovedi ne izhaja nestrinjanje z dejanskim opravljanjem drugih del ali da bi bila zaradi opravljanja drugih del kakorkoli prizadeta, ravnanje tožene stranke nima znakov nadlegovanja na delu, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa ni utemeljen.
gradbena pogodba – naročnik – pogodbena stranka – plačilo po začasnih situacijah – vsebina dogovora – jezikovna razlaga – drugačna vsebina dogovora od zapisanega – trditveno in dokazno breme
Pritožnica zmotno uporabo materialnega prava vidi v zatrjevano napačni presoji prvostopnega sodišča, da dokazno breme o tem, da je imel Sporazum drugačno vsebino od dobesednega pomena, bremeni tožečo stranko. S Sporazumom sta se oba investitorja za „izvedena dela na objektu R.“ ter za škarpo v Š. zavezala plačati 40.000,00 DEM. Iz tega zapisa sledi, da se“ izvedena dela nanašajo na vsa dela, ne le na dela do III. gradbene faze, kot je določala prva pogodba med prvim investitorjem A. Č. in tožečo stranko. Zgolj dejstvo, da tožena stranka zanika sklenitev tudi z njene strani podpisane pogodbe za več dela, ki so bila nesporno opravljena, ne opravičuje prenosa dokaznega bremena za trditve, da se medsebojni Sporazum ne nanaša tudi na dela, izvedena po pogodbi, na toženo stranko. Drugačno tolmačenje Sporazuma, kot izhaja iz njegove vsebine, bi bilo tožeči stranki v prid. Zato je ona tista, ki mora to drugačno vsebino dokazati. Po določilu 1. odst. 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki so njej v prid. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da bi tožeča stranka, če je ob podpisu Sporazuma imela v mislih, da prenehajo obveznosti zgolj po prvi pogodbi, morala izpodbijati sklenjeni Sporazum.
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, sicer je vloga nepopolna. Sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni treba pozivati na dopolnitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Ker je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Pri številu presežnih delavcev bi morala upoštevati tako delavce, katerim dejansko preneha delovno razmerje zaradi odpovedi iz poslovnega razloga, kot delavce, katerim se poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma se na drug način reši njihov status (skupno 14 delavcev od 98 delavcev).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058441
ZPP člen 458/1, 495/1.
pogodba o sodelovanju – splošni pogoji poslovanja – uporaba splošnih pogojev poslovanja – izguba pošiljke – spor majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Pravilno je pravno stališče tožene stranke, da splošni poslovni pogoji poslovanja, sprejeti leta 2006, ne morejo veljati za nazaj. Zato je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na splošne poslovne pogoje iz leta 2002. Ker pa iz teh splošnih pogojev ne izhaja, da znaša jamstvo tožene stranke za vsako izgubljeno pošiljko le 550,00 EUR, pač pa 2.08646 EUR, je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljen.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - ugovor po izteku roka - odlog plačila terjatve - obrazloženost ugovora
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko dolžnik z (rednim) ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu, razlogov, ki bi temu sredstvu nasprotovali pa v obravnavanem primeru dolžnik ni uveljavljal. Pod pogoji iz 56. čl. ZIZ je sicer tudi v tej fazi postopka mogoče vložiti ugovor po izteku roka.
Odločba o brezplačni pravni pomoči, na katero se vložnik pritožbe sklicuje, ni pooblastilo, pač pa je podlaga za sklenitev pooblastilnega razmerja za zastopanja pred sodiščem pod določenimi pogoji.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolniška odsotnost – potrdilo o zadržanosti z dela – nenadna in nepredvidljiva bolezen – pritožbene novote
Bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke bi lahko bila opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar le v kolikor je ta bolezen nenadna in nepredvidljiva. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala le, da se zakoniti zastopnik tožene stranke naroka ni udeležil zaradi bolniške odsotnosti, ki je trajala od 25.11. do 2.12.2009. Te trditve ne zadoščajo za ugotovitev opravičljivega razloga za zamudo. Prav tako pa tudi iz predloženega zdravniškega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke huda in nenadna in bi opravičevala izostanek z naroka.
ZFPPIPP člen 443/1, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5. ZPP člen 343/3.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivna legitimacija za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066557
ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 46, 46/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 189, 189/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – omilitev sankcij – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pomote v pisavi – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Ker gre za seštevek kazenskih točk, uporaba omilitvenih določil ni možna.
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je namenjen le imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
Napačna navedba, da je storilec kazenske točke pridobil kot voznik motornih vozil kategorije A, na seštevek kazenskih točk in s tem posledico – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima vpliva. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec pridobil kazenske točke, je pomembno le pri ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – izpolnjevanje pogodbe v času odpovednega roka
Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka, za katero se dogovorita pogodbeni stranki. Upnik pridobi pravico do pogodbene kazni, če dokaže, da gre za kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, in da vzrok za kršitev izhaja iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec - dokazovanje - pritožbena novota
Tožnica je v tožbi (kot utemeljitev zahtevka za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) predlagala izvedbo dokaza z izvedencem ortopedom in psihiatrom, na prvi glavni obravnavi pa je dokazni predlog za postavitev izvedenca ortopeda umaknila in zaradi pretežnih težav psihiatrične narave predlagala le izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom. Takšnemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo in izvedlo dokaz z izvedencem psihiatrom (na podlagi njegovega mnenja je pravilno zaključilo, da tožničin zahtevek ni utemeljen). Sklicevanje tožnice na ortopedske težave v pritožbi predstavlja nedopustno pritožbeno novoto.
odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - pravno relevantna škoda - popolna odškodnina
Tožeča stranka je tudi v kontekstu zatrjevanega nastanka škode navajala, da tožena stranka neupravičeno uporablja pomol (in da ga zato sama ne more uporabljati za popravilo ladij). Gre torej za nemožnost uporabe stvari, ki je lahko posledica kršitve pogodbe oziroma dogovora (če bi sporni pomol lahko uporabljala, bi drugim naročnikom popravljala ladje – kar je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala – oziroma zaračunavala uporabo priveza). Takšno zmanjšanje premoženja bi za tožečo stranko lahko predstavljalo škodo, saj se zasleduje princip vzpostavitve takšnega premoženjskega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja (169. čl. OZ).
Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, se plačilni nalog izda in vroči kršitelju takoj na kraju samem. Če kršitelj noče sprejeti plačilnega naloga brez zakonitega razloga, se šteje vročitev za opravljeno, pooblaščena uradna oseba pa na plačilni nalog zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema pisanja ter kraj, kjer se plačilni nalog pusti.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.