ZPP člen 458, 458/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žalec člen 3, 5, 5/2, 6, 6/1, 9, 9/1, 9/2, 14, 14/1, 14/1-3, 17, 17/1, 38, 38/1, 41, 42/1, 42, 42/2.
ravnanje z odpadki - odvoz odpadkov - plačilo storitev
Tožeča stranka glede na toženčevo oddaljenost od prevoznih cest (zaradi odmaknjenosti izvajalec do njega ne more priti, skupno odlagališče pa glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje očitno ni določeno) ni dolžna odvažati odpadkov s toženčevega naslova. Okoliščina, da toženec ne vozi vrečk z odpadki na odjemno mesto, tega ne razbremenjuje obveznosti plačevanja storitev tožeče stranke (stroškov za ravnanje z odpadki). Brez pomena je tudi okoliščina, da med pravdnima strankama ni sklenjena pogodba o odvozu in odlaganju odpadkov, saj to ne vpliva na toženčevo obveznost plačevanja vtoževanih stroškov .
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo, zato stroškov upnikovega predloga za odlog ni mogoče kot potrebnih naložiti v plačilo dolžniku.
SPZ člen 99, 212, 212/2, 223, 223-1, 223-2. ZTLR člen 58, 58/1. ZPP člen 261, 261/2.
stvarne pravice – služnost – varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice – konfesorna tožba – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pisanj – vabilo na zaslišanje – osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca
Dokazna ocena glede poseganja v služnostno pravico.
ZD člen 78, 78/3, 84, 84/1, 221, 221/1. ZDen člen 67, 67/3, 74, 74/1, 78, 80, 81, 82. op. št. 1 Tako Karel Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, str. 88, UL RS, Ljubljana 2005.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – upravičenec do denacionalizacije - vezanost na denacionalizacijsko odločbo – dodaten sklep po dedovanju - razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju – izvedba novega zapuščinskega postopka – dediči denacionaliziranega premoženja – dedni dogovor - oporočno dedovanje – zakonito dedovanje – veljavnost oporočnega razpolaganja – oporočno razpolaganje s kasneje nacionaliziranim premoženjem - izvršljivost oporoke - določljivost oporočnih določil – določljivost dediča
Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je po njem že bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek (člen 74/1 v zvezi s členom 67/3 Zden).
Posebno pravilo iz prvega odstavka 74. člena ZDen ne pride v poštev (in se uporabi splošno pravilo ZD iz 221/1 člena) le takrat, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dednopravnih pogodb.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059671
OZ člen 179. ZPP člen 350.
pravična denarna odškodnina – individualizacija odškodnine – izpodbijanje odmere odškodnine v pritožbi – konkretizacija pritožbenih razlogov – zakonske zamudne obresti – izpolnitveni rok za obveznosti iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Do nje pride po 1. odstavku 299. člena OZ, če dolžnik obveznosti ne izpolni v roku, določenem za izpolnitev. Le-tega v konkretni zadevi določa Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (direktiva 2000/26/ES z dne 16. 5. 2000), prevzeta v naš pravni red s spremembami in dopolnitvami ZOZP leta 2005, in sicer gre za trimesečni rok. Zato drži pritožbena trditev o zgrešeni materialnopravni presoji odločitve sodišča prve stopnje o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri tem je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 350. člena ZPP, v okvirih katere pritožbeno sodišče na pravilnost materialnopravne presoje pazi (po uradni dolžnosti – ex officio) le v okvirih pritožbenih razlogov.
kaznivo dejanje zlorabe položaja - zloraba položaja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja in direktorja podjetja
V zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti, da se očitek zlorabe položaja direktorja podjetja in hkrati stečajnega upravitelja že pojmovno izključuje, saj kolikor naj bi obdolženec s posameznim očitanim mu dejanjem zlorabil položaj stečajnega upravitelja, s tem istočasno ni mogel zlorabiti še položaja direktorja
ZPP člen 318. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 140.
zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje v tujino - povrnitev nepremoženjske škode - padec s konja - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopenjsko sodišče je pri izdaji zamudne sodbe pravilno izhajalo iz predpostavke, da so navedbe v tožbi resnične in zaključilo, da iz teh navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in deloma tudi po višini. Glede na s tožbo zatrjevani obseg škode, ki jo je tožnica utrpela, priznana odškodnina ni v skladu s kriteriji iz 179. člena OZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v podobnih primerih poškodb.
umik tožbe – soglasje nasprotne stranke – ravnanje odvetnika brez soglasja stranke
Odvetnik toženke je dal soglasje h umiku tožbe, zato je sodišče pravilno ustavilo postopek. V kolikor je odvetnik ravnal v nasprotju z voljo stranke, je to stvar njunega notranjega (mandatnega) razmerja, ki na potek postopka ne more vplivati.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059238
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-1. ZD člen 143, 162, 167, 204, 210. ZZZDR člen 56.
predmet zapuščinskega postopka – upnik kot stranka zapuščinskega postopka – razlogi za prekinitev postopka – zahteva za ločitev zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine, je stranka zapuščinskega postopka. V primeru spora glede obsega zapuščine lahko pride do prekinitve postopka, ki jih 210. čl. ZD našteva le primeroma. Če upnik zahteva ločitev zapuščine, je treba opraviti popis in cenitev premoženja ter druge ustrezne ukrepe.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – prodaja z lastninskim pridržkom – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – vsebina dokaznega predloga
Pridržek lastninske pravice je upravičenje oziroma jamstvo, ki ga pravni red daje prodajalcu, zaradi česar se kupec nanj ne more sklicevati in ga tudi ne uveljavljati, pač pa je prodajalec tisti, ki ima izbiro, da zahteva bodisi izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) bodisi vrnitev stvari.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kdo, s kom in kdaj se je dogovoril kaj takšnega, česar pa ni storila. Namesto tega je predlagala le dokazna sredstva (dokaze), ne da bi prej postavila relevantne in konkretizirane trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Zaradi tega se kot pravilno izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlagane dokaze zavrnilo.
Ker za zaključek, da je bila vročitev plačilnega naloga dolžnici, pravilno opravljena v spisu ni dokazne podpore, fikcija vročitve pisanja pa nastopi zgolj, če so okoliščine postopanja vročevalca iz obvestil jasno razvidne, sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo šteti, da je ugovor umaknjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065075
OZ člen 173. ZPP člen 215, 216, 316.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – višina denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja – prosti preudarek – trditveno in dokazno breme
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da se upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059228
ZDen člen 67, 88. OZ člen 9, 239, 520. ZIZ člen 17. ZPP člen 288.
skrbnik za poseben primer – upravičenja – nagib za sklenitev pogodbe – prenehanje pogodbe – res iudicata – izvršilni naslov – pridržna pravica
Prvemu tožencu (kot skrbniku za poseben primer) ni moč očitati samovoljnega delovanja v postopku denacionalizacije glede pritožbe zoper gradbeno dovoljenje oz. zlorabe procesnih pravic. Po določbi 88. čl. ZDen so pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDen (7.12.1991), s katerim se razpolaga z nepremičnim premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, nični. Na nepremičnini, ki je bila nacionalizirana pravnemu predniku pravdnih strank, zato ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila njegova pritožba utemeljena.
Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.
trditvena podlaga – dokazno breme – delitev stroškov upravnika – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka poda zadostno trditveno podlago, če navede ključ delitve stroškov, kateri podatek je pri razdelitvi stroškov upoštevala podatke o solastništvu. Tožena stranka je tista, ki mora navedeno izpodbiti, če želi uspeti s svojim ugovorom.
ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.