Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), mora delodajalec dokazati le, da ima kršitev, ki se delavcu očita, vse znake kaznivega dejanja, ni pa mu treba ugotoviti krivdne oblike v kazenskopravnem smislu (ker/kadar krivda ni znak kaznivega dejanja).
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 73, 73/1, 74. ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 224, 224/1. ZPIZ-1 člen 255, 255/2.
procesne predpostavke - dokončna odločba
Odločba, ki spreminja izrek prvostopenjske odločbe ZPIZ v smislu, da bo o zavarovančevih pravicah iz invalidskega zavarovanja ponovno odločeno, vsebinsko pomeni odpravo prvostopenjske odločbe. Ker s tako odločbo postopek odločanja o zahtevi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni bil končan, je ni mogoče šteti za dokončno odločbo, ki jo je dopustno izpodbijati v socialnem sporu.
Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.
višina - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Ker višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, je tožnik, pri katerem je podana materialna ogroženost, ki bo trajala šest mesecev, upravičen do izredne denarne pomoči v višini šestih minimalnih dohodkov.
ZPP člen 115/1, 116, 117/2, 316, 338/3, 454/3. ZS člen 83.
sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok – neupravičen izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.
117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.
Na podlagi zaključka, da je prva podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, se tožniku prizna obstoj delovnega razmerja le do vročitve druge izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj zoper to drugo odpoved tožnik ni uveljavljal sodnega varstva (in se tako šteje za zakonito).
ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje razveljavitve ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. čl. ZPP. V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče (43. člen ZUstS). Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, to je 20.2.2010. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, pa se ne uporablja za tista razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
davek na dodano vrednost – pravica prevaliti davek na končnega kupca – kapitalizirane obresti – procesne obresti
Tožeča stranka je kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, zato gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko.
Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381.čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 52, 79, 79/1, 79/2. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 63. ZPIZ člen 186, 186/2. ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/1, 91/1-3, 91/2, 92, 94, 94/1, 94/1-2, 94/1-4, 101/1, 104, 104/1, 160, 160/2, 163, 163/1, 163/2, 397.
nadomestilo za invalidnost - nove pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku, ki je bil uživalec pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 1. 1. 2003, je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti potrebno odločiti o novih pravicah na podlagi invalidnosti v skladu z ureditvijo v ZPIZ-1. ZPIZ-1 ne določa več pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč bi tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto lahko pridobil pravico do nadomestila za invalidnost. Ker pa se v času vložitve zahteve in v času do izdaje dokončne odločbe ni zaposlil na drugem ustreznem delovnem mestu, saj delodajalec obveznosti zagotovitve dela delovnemu invalidu ni izpolnil (ampak je bil na čakanju, nato pa mu je prenehalo delovno razmerje), ne izpolnjuje pogojev za priznanje te pravice .
Dejstvo, da je do obveznosti plačila in kasneje do vračila zamudnih obresti od davka od dobička pravnih oseb prišlo zaradi sprejema in izvajanja zakona, ki je bil v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, samo po sebi še ne pomeni, da je bila tožena stranka v zvezi z izvršenim plačilom zamudnih obresti nepošteni pridobitelj. Če se v postopku presoje ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov napadeni akt izkaže za nezakonit ali neustaven, ustavno sodišče odloči o usodi navedenega splošnega akta in o posledicah njegove razveljavitve. Glede uveljavljanja obogatitvenega zahtevka pa je treba upoštevati, da abstraktnost zakona izključuje individualno razmerje. To lahko nastane le na podlagi pravnega akta, katerega določbe se nanašajo na konkretno naslovljene osebe.
prodajna pogodba – stvarne napake blaga – notifikacija napake – pravočasno uveljavljanje napak – ugovor znižanja kupnine – prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja blaga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dne 31.7.2008 in 1.8.2008 tožena stranka pri prevzemu desk merila tudi prisotnost vlage v deskah in je vsako desko posebej prevzela tako, da jo je pregledala in posebej izmerila ter deske, ki ji niso ustrezale, izločila ter tudi pri nalaganju desk na tovorno vozilo dne 13.8.2008 tožena stranka na kvaliteto lesa ni imela pripomb. Ob dejstvu, da je tožena stranka tudi dobavnico za prevzeto blago podpisala brez pripomb, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ob prevzemu blaga zatrjevanih napak v zvezi z vlažnostjo ni uveljavljala.
invalid III- kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Tožnica je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine, tako da se ji ta pravica prizna, izplačevati pa se bo pričela s pričetkom dela s krajšim delovnim časom od polnega.
invalidska pokojnina - priznanje pravice - izplačevanje
Ker pravice na podlagi invalidnosti, med katere sodi tudi invalidska pokojnina, pridobijo zavarovanci z dnem nastanka invalidnosti, invalidska pokojnina pa se začne izplačevati od prvega naslednje dne po prenehanju zavarovanja dalje, je sodišče prve stopnje pravilno tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine z dnem, ko je izpolnil pogoje, njeno odmero in izplačevanje pa naložilo tožencu.
nedovoljena pritožba – zastopanje po pooblaščencu – pritožbeni postopek – kvalifikacija pooblaščenca
Ker je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem, te pomanjkljivosti pa ni moč odpraviti z naknadno odobritvijo in povzetkom pritožbe s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke po preteku pritožbenega roka, je potrebno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pravni interes za zaznambo spora po pravnomočno končanem sporu – učinki zaznambe spora – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ker je predlagateljica predlog za zaznambo spora vložila 4. 11. 2003, kateremu je priložila tožbo, izkazuje pravni interes, da se spor zaznamuje v zemljiški knjigi, čeprav je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek po tožbi, ki je bila podlaga predloga za zaznambo spora. Ugotovljeno je namreč bilo, da je predlagateljica vložila v pravdni zadevi revizijo, na podlagi 84. člena ZZK-1 pa izbrisa zaznambe spora ni mogoče dovoliti, če je bila proti pravnomočni sodni odločbi, s katero je bila tožba zavrnjena, vložena revizija.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 412, 412/1, 413, 413/2, 414.
zahteva za obnovo kazenskega postopka – obnovitveni razlog – kriva izpovedba priče – notarsko overjena izjava
Pritožba pa si napačno razlaga določili členov 413 in 414 ZKP. Sodišče prve stopnje bi ravnalo napak le v primeru, če bi oškodovanko o spremenjeni izpovedbi zaslišalo (člen 413/II ZKP), saj bi s tem začelo izvajati dokaze in zato zahteve več ne bi moglo zavreči, ampak le zavrniti. Ker se to v obravnavani zadevi ni zgodilo, se v pritožbi uveljavljana kršitev pokaže kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavni zadevi zgolj presojalo utemeljenost zahteve in se ni spuščalo v nadaljnjo fazo izvajanja dokazov, pri čemer pravilno ni prezrlo, da izpovedba oškodovanke v obravnavni zadevi ni edini dokaz in da sta jo samo zase in v zvezi z drugimi izvedenimi dokazi že preizkusili tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 51, 51/1. SPZ člen 70, 70/1.
začasna odredba – sklepčnost predloga – pogoji za izdajo začasne odredbe – pridobitev lastninske pravice z dednim dogovorom – skupno premoženje zakoncev – delitev dediščine
Dedni dogovor, kakršnega je toženka sklenila z materjo in sestro, predstavlja obliko sporazumne delitve dediščine, ki jo zapuščinsko sodišče sicer vzame v svojo odločbo, vendar ima takšen dogovor naravo pogodbene delitve, ki nima sodnega značaja. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe o delitvi pa smiselno veljajo pravila kot za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, kar pomeni, da je z izplačilom materinega in sestrinega deleža s skupnimi sredstvi, kljub vpisu lastninske pravice izključno v korist toženke, tako pridobljeno premoženje skupno premoženje toženke in tožnika.
zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – judikatne terjatve – zastaranje obresti judikatnih terjatev – terjatev iz dednega dogovora – denarne obveznosti – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti
Terjatev iz dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju, zastara v 10-letnem zastaralnem roku. Za obresti od te terjatve velja, da zastarajo kot občasne terjatve v 3-letnem zastaralnem roku, če do vložitve tožbe glavna terjatev še ni zastarala, bila pa je že poravnana.