delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka - vložena revizija - delnice kot skupno premoženje
Zmotno je stališče, da se delnice enačijo z denarjem in da jih je mogoče nadomestiti. Nedvomno so delnice ius generis, ki jih je mogoče nadomestiti z nakupom novih delnic. Vendar iz namena postopka za delitev skupnega premoženja po ZNP ne izhaja obveza nadomestiti premoženje, ki je kadarkoli obstajajo med zakoncema, četudi je bilo še pred pričetkom postopka delitve odtujeno, izgubljeno ali uničeno. V postopku za delitev skupnega premoženja se namreč delijo le stvari ali pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še zmeraj spadajo, ne pa tudi tiste, ki jih v skupnem premoženju več ni.
Nepravdno sodišče je do odločitve o reviziji vezano na pravnomočno odločitev pravdnega sodišča in mora ob upoštevanju te odločitve tudi odločiti v nepravdnem postopku.
sodba na podlagi odpovedi – upravičeni razlog za izostanek – pristop na sodišče
Ali so izpolnjeni pogoji za uporabo sankcije, zlasti tako hude, kot jo predpisuje 1. odstavek 282. člena ZPP, je potrebno presojati restriktivno. Glede na opisane dejanske ugotovitve je sicer pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnica ob oklicu ni vstopila v razpravno dvorano, vendar pa je nedvomno na sodišče prišla. Odločitev, da v razpravno dvorano ni vstopila iz neupravičenih razlogov, pa je po oceni pritožbenega sodišča glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje prestroga.
pravilnost vročitve - vročanje odvetniku – vročanje v poštni predal – pravica do sodnega varstva
Glede vročanja v poštni predal odvetniku sodna praksa ni enotna. Vprašanje pravilnosti vročitve v poštni predal je treba presojati strogo, ker je od načina vročanja v konkretnem primeru odvisna pravica tožnika do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0053817
ZPP člen 18, 18/3, 191. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča
V primeru, da ima tožena prebivališče v tujini (ES) je v primeru, da je toženih več oseb slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani.
Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
Predlog za delitev solastnega premoženja, vložen zoper solastnico, ki ob vložitvi predloga ni bila več živa, ima napako, ki je ni mogoče odpraviti v smislu 81. čl. ZPP, ker je dedič s stališča identitete druga oseba.
ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 člen 6, 6/1, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba sveta (ES) 44/2001 - prevod listin - uredba sveta (ES) 1348/2000
Če ima tožena stranka prebivališče v tujini (ES), je v primeru, da je toženih več oseb, slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani. Določbe ZPP o sosporništvu se lahko uporabljajo samo v sporih med domačimi osebami. V sporih, ko je tožen nekdo iz države Evropske skupnosti, so za odločitev o pristojnosti uporabljajo določbe Uredbe.
spor majhne vrednosti – trditveno breme – jamčevanje za napake - grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – podjemna pogodba
Tožena stranka tako ni zmogla niti trditvenega bremena. Ta nalaga tožeči stranki, da poda trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kadar s tožbenim zahtevkom uveljavlja pravice iz naslova jamčevanja za napake, so to (tudi) trditve o pravočasnosti grajanja napak, saj je pravočasno obvestilo o napaki (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) predpostavka podjemnikove odgovornosti.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je služnostno pravico priposestvovala, drugih dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev služnosti pa ni zatrjevala, je sodišče njeno nasprotno tožbo zavrnilo.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.
ZDR/90 člen 33, 35, 36.a. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 17.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlogi – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Tožnik izpita za varnostnika ni imel, tako da dela varnostnika ni smel opravljati. Iz tega razloga ga tožena stranka pri izbiri presežnega delavca utemeljeno ni primerjala z ostalimi delavci, ki so delo varnostnika opravljali.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zahtevek torej glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, torej celotnem premoženju.
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških - neobrazloženost odločitve o stroških
Po stališču sodne takse in teorije mora odločitvi o pravdnih stroških slediti razumna obrazložitev. Sklicevanje na tisto določilo ZPP, ki predstavlja podlago za presojo o tem, katero stranko bremenijo pravdni stroški nasprotne stranke, ni razumna odločitev. To toliko bolj, ker držijo pritožbene trditve, da spada predmetni spor glede na vrednost spornega predmeta pod razpon 700 točk odvetniške tarife. To pomeni, da bo v novem postopku sodišče prve stopnje moralo tehtno presoditi, do katerih stroškov in v kolikšni višini glede na vrednost spornega predmeta je tožena stranka upravičena in to svojo presojo tudi primerno obrazložiti.
vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči od takrat, ko je stranka zvedela za zamudo in ne od takrat, ko je vložila pravno sredstvo.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/1.
spor majhne vrednosti – pravdni stroški – priča – izgubljeni zaslužek – nadomestilo plače
Izgubljeno nadomestilo plače ni enako znesku, ki ga družba prejme za storitve, ki bi jih na trgu zanjo opravila ta priča. Pravilnik namreč ne govori o izgubljenem zaslužku družbe, v kateri ta priča dela, temveč o nadomestilu plače, ki bi jo prejela priča, v kolikor ne bi bila odsotna z dela zaradi zaslišanja na sodišču.
mandatna pogodba – pooblastilo – učinek pravdnih dejanj pooblaščenca – vrnitev v prejšnje stanje
Razmerje med stranko in odvetnikom je mandatno razmerje, v katerem imata obe stranki pravice in obveznosti; navzven, napram tretjim, pa se stranka ne more uspešno sklicevati na pooblaščenčevo neustrezno izpolnjevanje mandatne pogodbe.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi imela v času motenja izključno posest na spornih nepremičninah, nesporno pa je, da je toženec na parcelah, katerih posestno varstvo zahteva tožnica, parkiral tudi že pred zatrjevanim motenjem, je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna.