neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – stanovanje v solasti zakoncev – odmena za uporabo zakončevega solastnega dela – uporabnina
Ker je podlaga za uporabo stanovanja v konkretnem primeru dogovor strank, v katerem pa plačilo ni bilo dogovorjeno, je za obdobje do vložitve tožbe pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z navedenim sporazumom privolil v lastno prikrajšanje. Od trenutka, ko je zahteval plačilo za uporabo, pa ni več mogoče šteti, da je podana njegova privolitev v prikrajšanje oziroma od tega trenutka dalje ni več podan pravni temelj za brezplačno uporabo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061829
ZPP člen 215. OZ člen 642.
trditveno breme – določitev cene – dogovor o ceni - pogodba o delu
Sodišče je utemeljeno uporabilo pravilo 215. člena ZPP o dokaznem bremenu in pravilno ugotovilo, da zatrjevanega dogovora o obračunu cene po dejanskih stroških, torej višje cene od po toženi stranki priznane in plačane, tožeča stranka ni dokazala.
Ker sta se obe pravdni stranki sklicevali na dogovor o cenah, le da različen, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni uporabilo določbe 642. člena OZ, ki se uporabi le v primeru, če med pogodbenima strankama plačilo ni določeno
Predlog za izdajo začasne odredbe glede lahko vloži upnik, ki mora poleg drugih pogojev, ki jih predpisuje ZIZ, s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru pritožnik vlaga predlog za izdajo začasne odredbe v pravdni zadevi, kjer ne nastopa kot tožnik (torej kot upnik), temveč kot toženec, kar pomeni, da predmet obravnave v tem postopku, niti v postopku izvršbe, ki še teče, ni njegova morebitna terjatev.
ZIZ člen 73, 81, 81/3, 273, 273/1. ZPlaP člen 71. OZ člen 520, 520/1, 522. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 9, 9/4, 9/4-3.
začasna odredba – sredstvo izvršbe – sredstvo zavarovanja – AJPES – naloge AJPES – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnine, ni vpis in objava prepovedi odtujitve in obremenitve v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki se vodi pri AJPES. AJPES vodi register zastavnih pravic na premičninah, prepoved odtujitve in razpolaganja s premičnino pa se označi le pri premičninah, ki so bile zarubljene.
Ker tožnik ni dokazal, da ga je toženec fizično napadel in mu povzročil poškodbe, opisane v tožbi, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna.
Ker je pooblaščenka tožnika tik pred iztekom delovnega dne predlagala preklic obravnave, razpisane za naslednji dan, iz razloga, da je zadržana zaradi udeležbe na kazenski obravnavi, sodišče pa je narok preložilo, ker tožnik ni hotel, da se opravi brez pooblaščenke, je pooblaščenka dolžna povrniti stroške, ki so zaradi preložitve nastali tožencu.
pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem – teorija o adekvatni vzročnosti - odškodninska odgovornost zavarovanca – povrnitev škode od zavarovalnice – trditvena podlaga
Z vidika teorije o adekvatni vzročnosti bi moral tožnik, da bi utemeljil vzročno zvezo med prometno nesrečno in kasnejšo (eno uro potem) slabostjo in bruhanjem ter posledičnim padcem pri izstopanju iz avtobusa, najprej konkretno opisati, v kakšni povezavi je slabost s prometno nezgodo.
Tožnik mora, preden se odloči za uveljavljanje tožbenega zahtevka, zbrati dovolj informacij o dogodku (in dokazih), da lahko uveljavlja ustrezen zahtevek in tega ne more prepustiti sodišču in izvajanju dokazov ter morebiti šele po njihovi izvedbi ponuditi trditve o obstoju relevantnih dejstev.
motenje posesti – ponavljajoča motilna dejanja – nadaljevano motenje – rok za vložitev tožbe – mirna posest – nasprotovanje uporabi poti – posestni ugovor
Posestnega varstva ne uživa le mirna posest. Tožnica je upravičena do posestnega varstva ne glede na to, da ji toženca v zadnjem času branita vožnje po poti. Bistveno je, da pot še vedno uporablja in torej ima (so)posest poti.
Pri ponavljajočih motilnih dejanjih teče rok za vložitev tožbe po vsakem motilnem dejanju znova.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059230
ZTLR člen 42.
vznemirjanje lastninske pravice – onemogočanje uporabe javne poti za dostop do nepremičnine – negatorna tožba
Če sta tožnika imela dostop do svoje nepremičnine z javne poti, nato pa jima je toženec s posegi na javni poti to onemogočil, gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov.
Izplačilo denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačilo nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta dve izplačili z različno pravno podlago, tako da eno ne izključuje drugega. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo tudi ne spremeni dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in hkrati do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
edicijski postopek – neizročitev listin izvedencu – predložitev zahtevanih listin – prevzem blaga – podpis prezemnika na CMR
Prvostopno sodišče je sicer res zmotno uporabilo določbo 5. odstavka 227. člena ZPP, saj tožeča stranka ni predlagala izvedbe edicijskega postopka po 227. členu ZPP, temveč izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke, ki naj bi vpogledal v poslovno dokumentacijo tožene stranke z namenom, da bi ugotovil, ali je tožena stranka z blagom po vtoževanem računu poslovala v smeri nadaljnje prodaje (ali kako drugače). Zato je dejstvo, da tožena stranka izvedencu ni izročila zahtevanih listin oziroma podatkov, je le močan indic, da je resnična trditev, ki naj bi se dokazala z izvedbo predlaganega dokaza.
Dejstvo, da je dokumentarni akreditiv, odprt z namenom plačila vtoževanega blaga, ostal neizčrpan, ker tožeča stranka ni predložila vseh potrebnih dokumentov, še ne dokazuje, da tožena stranka blaga ni prejela. Niti tega ne dokazuje dejstvo, da CMR s strani prevzemnika blaga ni podpisan, saj podpis prevzemnika na CMR ni edini in izključen dokaz o prevzemu blaga. Stranka lahko tudi z drugimi dokazi dokazuje, da je bilo blago prevzeto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065071
OZ člen 243, 243/1, 243/4. ZPP člen 7.
učinki obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – obseg odškodnine – razpravno načelo – izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – ogled
Sodišče je zmotno presodilo pravni standard zadostnega prizadevanja kupca stanovanja, da zmanjša oziroma odpravi škodo v smislu 4. odstavka 243. člena OZ.
subjektivni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje - uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod
Tudi od oškodovanca samega se zahteva določena skrbnost, čeprav za točen obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka – prenehanje stranke – izbris družbe - izbrisana družba – prekluzivni rok
Nadaljevanje postopka je v primeru prenehanja stranke po ZFPPod pogojeno z uveljavljanjem terjatve s strani tožeče stranke oziroma upnika proti družbeniku izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku.
skupna gradnja - pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - vzpostavitev prejšnjega stanja
V času skupne gradnje pravdnih strank je podlago za nastanek oziroma pridobitev lastninskega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši predstavljal dogovor pravdnih strank, ki je pomenil družbeno pogodbo v smislu pravil XVII. poglavja ODZ. Na takšnem premoženju pridobita družbenika solastninsko pravico.
Res je odločitev o ničnosti pogodbe poseg v siceršnjo pravico strank do svobodnega urejanja obligacijskih razmerij in da gre za skrajno sankcijo, ki jo toženci doživljajo kot kazen. Vendar pa se s tem ukrepom varujejo načela vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljna načela obligacijskega prava. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec sklenil pravni posel iz moralno zavržnih razlogov, da bi preprečil tretjemu uveljavljanje njegovih pravic, je ničnostno sankcijo pravilno uporabilo ne glede na to, da tožnik do takrat lastnega vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni zahteval.
Ker je sodišče ugodilo zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku glede omenjenih dveh parcel, je bilo vzpostavljeno v tem obsegu tudi prejšnje stanje, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena. Zato pogodba o preužitku tudi nima posledic v obliki vknjižbe brezplačne služnostne pravice in je izbris le-te nepotreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059203
SPZ člen 47, 99. ZTLR člen 12, 24, 25, 26.
vznemirjanje lastninske pravice - javno dobro - gradnja čez mejo nepremičnine - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja v skladu z zakonom
Po določbi 12. čl. ZTLR ima lastnik stavbe, ki je (v skladu z zakonom) zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe na zemljišču. Gradnja v skladu z zakonom pa ne pomeni, da je le – ta v skladu z izdanim (lokacijskim in gradbenim) dovoljenjem, temveč, da se upošteva posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Lastnik stavbe bi zato lahko pridobil pravico uporabe le po postopku iz 5. poglavja ZSZ, ne pa z gradnjo na tujem svetu, ki je ZSZ (niti kak drug zakon) ne ureja.
Gre za primer dvojne prodaje nepremičnine, pri čemer je kasnejši kupec nepremičnine pogodbo tudi zemljškoknjižno realiziral. Prvi kupec nepremičnine lahko v konkretnem primeru uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, da izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja
Zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo v zemljiški knjigi, sodna praksa razume tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine tudi v delu overovitve podpisa prodajalca. Izstavitev zemljiškega dovolila pomeni torej zahtevo za izstavitev tako dopolnjenega dovolila, da bo vknjižba omogočena, kar pa je mogoče zahtevati na podlagi zavezovalnega posla.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta ES, št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 8, 9, 17.
zamudna sodba - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo
Ker toženec ni bil v skladu z 277. členom ZPP-D ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo v primeru zamudne sodbe nosil vse stroške postopka, v posledici te pomanjkljivosti ni mogoče kot evropski nalog za izvršbo potrditi odločitve o stroških. Nelogično in neživljenjsko pa bi bilo zaradi te pomanjkljivosti zavrniti potrditev celotnega zahtevka. Iz razlage 17. člena Uredbe ni mogoče priti do takega zaključka. Sicer pa tudi sama Uredba predvideva možnost izdaje delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
Po določbah ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca. Vendar je za veljavnost take pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Za utemeljenost zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine ne zadostuje samo presoja, da je pogodba obligacijskopravno veljavno sklenjena. Upoštevati je treba, da pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Le če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Tožeča stranka bi tako lahko zahtevala izstavitev listine le, če bi bila podana odobritev pravnega posla s strani upravne enote
vročanje pisanj – dejanski naslov – fikcija vročitve
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.