Če bi se izkazalo, da je tožena stranka vedela, da gre za slabo orodje, pa ga ni zamenjala, tedaj bi bilo mogoče govoriti o protipravnosti. Zgolj dejstvo, da je bil ključ pokvarjen, kar se na zunaj ni videlo, pa še ne zadostuje za protipravnost ravnanja tožene stranke oziroma njenega zavarovanca kot elementa odškodninske odgovornosti.
Predlog za izdajo začasne odredbe glede lahko vloži upnik, ki mora poleg drugih pogojev, ki jih predpisuje ZIZ, s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru pritožnik vlaga predlog za izdajo začasne odredbe v pravdni zadevi, kjer ne nastopa kot tožnik (torej kot upnik), temveč kot toženec, kar pomeni, da predmet obravnave v tem postopku, niti v postopku izvršbe, ki še teče, ni njegova morebitna terjatev.
ZIZ člen 73, 81, 81/3, 273, 273/1. ZPlaP člen 71. OZ člen 520, 520/1, 522. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin člen 9, 9/4, 9/4-3.
začasna odredba – sredstvo izvršbe – sredstvo zavarovanja – AJPES – naloge AJPES – register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Sredstvo zavarovanja začasne odredbe, s katero je odrejena prepoved odtujitve in obremenitve premičnine, ni vpis in objava prepovedi odtujitve in obremenitve v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki se vodi pri AJPES. AJPES vodi register zastavnih pravic na premičninah, prepoved odtujitve in razpolaganja s premičnino pa se označi le pri premičninah, ki so bile zarubljene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059209
ZTLR člen 70, 70/3. SPZ člen 24, 25, 32, 33, 34, 35. ZIZ člen 224, 225, 226, 227, 228, 229. ZPP člen 108, 180, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
posest pravice stvarne služnosti – soposest – posest določenega dela stvari – motenje posesti – obseg sodnega varstva posesti – tožbeni zahtevek na varstvo posesti – sklepčnost tožbenega zahtevka – izvršljivost tožbenega zahtevka na varstvo posesti – izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – ponovno motenje posesti – razlaga tožbenega zahtevka – razumljivost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo
Čeprav pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, se z njegovo uveljavitvijo varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Če se tožbeni zahtevek kljub temu sklicuje na opuščeni pojem posesti pravice, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, kako ta okoliščina vpliva na bistveni (dajatveni) del tožbenega zahtevka. Če se pojavi dvom o njegovi pravi vsebini, mora sodišče aktivirati metode razlage v ožjem pomenu, pri čemer so lahko v pomoč tudi ustrezni ukrepi materialnega procesnega vodstva.
Po določbah ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca. Vendar je za veljavnost take pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Za utemeljenost zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine ne zadostuje samo presoja, da je pogodba obligacijskopravno veljavno sklenjena. Upoštevati je treba, da pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Le če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Tožeča stranka bi tako lahko zahtevala izstavitev listine le, če bi bila podana odobritev pravnega posla s strani upravne enote
vročanje pisanj – dejanski naslov – fikcija vročitve
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – posebna krajevna pristojnost - tožba na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
odškodninska odgovornost – predsednik društva – zastopnik društva – odgovornost zastopnika društva - načelo vestnosti in poštenja – skrbnost dobrega gospodarja
Če je toženec premoženje društva zmanjšal, tega ni storil kot fizična oseba, pač pa kot zastopnik pravne osebe, torej društva. Samo kot tak je lahko storil vse tisto, kar mu tožniki očitajo. Sodišče druge stopnje se torej strinja, da je le društvo lahko zavezanec za odškodninsko terjatev tožnikov zaradi ravnanja toženca kot predsednika oziroma zastopnika društva.
Tudi od tožnikov bi dolžna skrbnost zahtevala, da finančno plat jasno in nedvoumno določijo ter se prepričajo o plačilni zmožnosti, preden so sklepali pogodbe bodisi z društvom bodisi s tožencem. 6. člen OZ namreč v 1. odstavku tudi od njih zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053289
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost države – zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva – začetek teka zastaranja odškodninske terjatve – premoženjska škoda - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči s trenutkom izdaje oziroma objave ustavne odločbe U - I - 284/94 z dne 4.2.1999, ko je bil tožniku v celoti znan tudi obseg nastale škode ter njen povzročitelj.
Predznamba hipoteke ima torej podlago v sodni odločbi, zaradi česar prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin nanjo ne more vplivati.
Vknjižena pravica prepovedi predstavlja oviro za predznambo pridobitve pravic na nepremičnini le takrat, kadar so podlaga predlaganemu vpisu listine iz 2. do 4. tč. prvega odstavka 49. čl. ZZK-1, ne pa tudi takrat, ko gre za predznambo odločbe.
vročanje – prebivališče pravdne stranke – dejansko bivanje - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – obnova postopka
Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča stranke, pri čemer je odločilno, kje stranka dejansko živi, in ne, kje ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
lastninska pravica – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočen sklep o dedovanju – načelo formalnosti – načelo stanja vpisov
V skladu z načelom formalnosti postopka odloča zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče torej ne sme niti poizvedovati, kakšni morebitni v poštev prihajajoči naslovi za vknjižbo, ki bi lahko preprečili sporni vpis, še lahko obstajajo, razen če ne gre za že prej predlagane zemljiškoknjižne vpise, ko pa mora spoštovati načelo vrstnega reda in še manj lahko presoja pravilnost oziroma zakonitost pravnomočne sodne odločbe oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je podlaga za vpis.
ZPP člen 184, 185, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba zaradi izostanka z naroka - protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – sprememba tožbe – privolitev tožene stranke v spremembo tožbe
Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj po 2. odstavku 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, saj za zasedbo delovnih mest, ki so bila prosta, tožnik ni izpolnjeval pogojev.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nastop dolžniške zamude
Sodišče ni imelo utemeljenega razloga za pritegnitev drugega izvedenca za meritve, saj ni bil izkazan dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja v zadevi pritegnjenega izvedenca.
Odmerjena odškodnina tožnikoma vsakemu v znesku 6.800,00 EUR je primerno denarno zadoščenje za njima utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti konkretnega primera.
izvedenec - nagrada - stroškovnik - izvedensko mnenje
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ureja tudi povrnitev stroškov in nagrade za izvedenca (2. člen), določa v 23. členu roke, v katerih je treba podati zahtevo za povrnitev nagrade in stroškov ter morajo izvedenci zahtevati povrnitev stroškov in nagrade takoj po izvedenskem delu, kar je bilo izvedenki tudi naloženo s sklepom (prim. tudi 249. člen v zvezi z 242. členom ZPP).
ZKP člen 12, 307, 308, 371, 371/2. Ustava člen 29.
pravica do obrambe – kršitve pravnih jamstev – zloraba instituta obrambe
Zagovornik je institut obrambe zlorabil s predložitvijo lažnih podatkov in zavajanjem sodišča. Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po zakonu o kazenskem postopku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
Pogodbena izključitev zavarovalnega kritja za relativno ozek segment poškodb ni v nasprotju s kogentnimi določbami 121. člena OZ in je skladna z določbo 977. čl. OZ.
Ker je 1. odst. 182. čl. SZ-1 prehodna določba, ki ureja razmerja do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih in se izrecno nanaša na vzpostavitev upravljanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabilo ključ delitve (le) po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini (in ne uporabne vrednosti posameznega dela v razmerju do uporabne vrednosti celotnega objekta, kot to določa 106. čl. SPZ).
OZ člen 287, 287/2. ZPP 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju - vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja - neprerekana dejstva
Ker toženka navedb tožnice v zvezi z ugovorom izpolnitve ni prerekala, tožnici ni bilo treba posebej dokazovati, da je plačilo toženke knjižila skladno z določbo 2. odstavka 287. člena OZ (vrstni red vračunavanja) za plačilo starejših terjatev do toženke in da zato plačilo ni vplivalo na vtoževano terjatev, ki na tej podlagi ni prenehala.