OZ člen 352, 356. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi – odškodninska terjatev – terjatev za povračilo nepremoženjske škode
pogodba o najemu poslovnih prostorov – pisnost pogodbe – domneva o podaljšanju veljavnosti pogodbe za določen čas
Pritožba zmotno meni, da je treba 2. odstavek 27. člena ZPSPP razlagati tako, da je le v korist najemnika. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas, najemnik pa je prostore po prenehanju pogodbe še naprej uporabljal, tožeča stranka pa očitno ni vložila pri sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, je prišlo do pogodbe, obnovljene za nedoločen čas. Ker je bila pogodba sklenjena, je za sporni čas tožeča stranka tudi utemeljeno izdajala račune in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.
ZZK-1 člen 29, 29/1, 39, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 49, 52,55. ZIZ člen 9, 46, 241. SPZ člen 135, 143.
vknjižba zastavne pravice – zastavna pravica na nepremičnini - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – prisilna hipoteka – nastanek prisilne hipoteke
Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice se dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.
Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena ZZK-1 se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - pomoč sorodnikov
Ker je premoženje, ki ga zakonca pridobivata, njuno skupno premoženje, prispevki sorodnikov in drugih bližnjih oseb pa povečujejo premoženje kot celoto, po naravi stvari te osebe nudijo pomoč obema zakoncema.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062826
ZOR člen 200, 203.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Sodišče prve stopnje je nezgodno zavarovanje pravilno opredelilo kot zavarovanje pred odgovornostjo, ki ga je vzpostavil zavarovanec prve toženke in on tudi plačal zavarovalno premijo. Zato je sledilo uveljavljenemu stališču sodne prakse, da gre za zavarovanje pred odgovornostjo in zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je pogoj za dovolitev zaznambe izvršbe pri nepremičnini zgolj v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
izostanek s prvega naroka – zamudna sodba – učinkovanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno..
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058445
ZPP člen 14, 213, 214/1, 214/2, 287/1, 339/2-14. ZVZD člen 5/1, 5/3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3-a, 4, 4/1. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon člen 62.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varnost in zdravje pri delu – preprečevanje nevarnosti pri delu – opustitev varnostnih ukrepov – vzdrževanje dvigala – prenos strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu na drugega - višina škode – potrebnost dokaznega postopka – vezanost na sodbo kazenskega sodišča
Obramba prvotožene stranke, da za delovno nezgodo odgovarja izključno drugotožena stranka, ker je s pogodbo dne 16.2.1999 prevzela dolžnost vzdrževanja dvigal, je nerelevantna. Po 1. odst. 5. člena ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, v ta namen pa izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tudi če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga po 3. odst. istega člena to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Prevedeno v konkretni primer: tudi, če je bilo s pogodbo prenešeno vzdrževanje dvigal na drugotoženo stranko, se prvotožena stranka v razmerju do tožeče stranke kot oškodovanca ne more razbremeniti odgovornosti za nastalo delovno nezgodo in njene posledice.
Po 14. členu ZPP je sodišče v pravdnem postopku, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ker pa so predpostavke za obstoj kazenske odgovornosti drugačne kot za obstoj civilne odškodninske odgovornosti, z izidom kazenskega postopka tožena stranka ne more dokazovati neobstoja svoje odgovornosti v obravnavanem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062805
SPZ člen 28, 44.
zunajknjižno priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Tožničin interes za ugotovitveno tožbo je podan v nujnosti listine o priposestvovani lastninski pravici, ki je potrebna za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi. To listino predstavlja prav sodba o ugotovitvi lastninske pravice.
Res je, da v urejenem stvarnopravnem sistemu zunajknjižno priposestvovanje stanovanja, ki ga oseba kupi, pa se ne vknjiži, načeloma ni mogoče. Tudi komentatorji SPZ dopuščajo izjeme. Najbolj pogosta izjema bo ravno takšna, ko je neurejeno zemljiškoknjižno stanje (se pravi neskladje med subjektivnim prepričanjem posestnika na eni ter objektivnim stanjem v zemljiški knjigi na drugi strani) v pretežni meri posledica neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti.
Ni izključena možnost zunajknjižnega priposestvovanja, četudi je subjektivna dobra vera plod sklenitve prodajne pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno realizirana.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
vstopna pravica – drugi dedni red – stranka zapuščinskega postopka – vknjižena prepoved razpolaganja – prehod zapuščine
Vstopna pravica velja le za potomce dediča, ki se je dedovanju odpovedal. Ker se je dedovanju odpovedala le hčer zapustnika, ne pa tudi zapustnikova vdova, deduje slednja v prvem dednem redu celotno premoženje, ki je predmet dedovanja. Dediči bližnjega reda izključujejo od dedovanja osebe drugih dednih redov.
Vknjižena prepoved razpolaganja ne vpliva na dedovanje, saj preide zapuščina na dediče skupaj z obremenitvami.
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
procesna sposobnost – opravilna sposobnost – odvzem opravilne sposobnosti - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.
Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.
povzročitev škode – škoda – premoženjska škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – navadna škoda – davek na dodano vrednost – zaseg predmetov
Izvajalec storitve pogodbeno sicer lahko prevali plačilo DDV na naročnika, vendar sme ta plačilo DDV uveljavljati kot škodo samo in šele takrat, ko plača račun (ki vključuje tudi DDV) – ko torej pride do zmanjšanja premoženja.
Odškodnina bi tožniku pripadala zaradi izgubljenega dobička, ki bi ga z vozilom ustvaril v času, ki presega potrebni (normalni) čas zasega, vendar tožnik ni dokazal, da bi bil ta čas presežen, toženka pa je nasprotno dokazala, da je vse potekalo relativno hitro.
ZPIZ-1 člen 407. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (1973) člen 23. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o združenem delu (1976) člen 184, 184/4. ZDR-77 člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Ker je bila v obdobju od 1975 do 1990 uvedba dela preko polnega delovnega časa dopuščena le v primerih, ko je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ga ni smelo uvesti, če je bilo mogoče delo opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, tožnikove plače za nadurno delo, ki je bilo dolgoletno, kontinuirano in v naprej znano, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.