dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – potrdilo o oddaji pošiljke – prejemni žig sodišča
Ker iz potrdila o oddaji pošiljke izhaja, da je bila pošiljka oddana dne 28. 09. 2011, pisemske ovojnice, iz katere bi bil razviden kasnejši datum oddaje pošiljke (29. 09. 2011), kot je naveden na prejemnem žigu sodišča, pa ni v spisu, je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe vložena 28. 09. 2011, torej pravočasno, v danem roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki.
Tožnica je bila že od prvega dne (30. 4. 2010) zaradi možganske kapi nepokretna, nesposobna hoje, po odvajalih nečista, imela je hlačne plenice in se ni mogla samostojno hraniti, oblačiti, slačiti. Šele po izvajanju intenzivne fizioterapije v negovalni bolnišnici je bilo pri njej doseženo izboljšanje zdravstvenega stanja. Ne glede na to, da se je v obdobju od 30. 4. 2010 do 28. 6. 2010 še zdravila oziroma da je bila na medicinski rehabilitaciji, je že od 30. 4. 2010 potrebovala pomoč in postrežbo najmanj za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Za takšen obseg dodatka za pomoč in postrežbo bilo stanje že 30. 4. 2010 dokončno oziroma se je zdravstveno stanje v času zdravljenja iz stanja, ko tožnica ni bila sposobna opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb, izboljšalo na stanje, ko ni sposobna opravljati le večine osnovnih življenjskih potreb.
ZPP člen 139, 139/3 in 6. OZ člen 131, 131/1. ZJC člen 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24, 26.
odgovornost za škodo – javno dobro – javna cesta - odgovornost cestnega podjetja – pravilna vročitev
Stranski intervenient je v odgovoru na tožbo sam navedel, da je izvajalec rednega vzdrževanja ceste, na kateri je tožnik z motornim kolesom zaradi madeža padel, zato je podana njegova odškodninska odgovornost na podlagi določb ZJC in Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.
OZ člen 126. ZPP člen 318 ZGD člen 510. ZskuS člen 9. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 22, 24.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med dejstvi in dokazi – pravna identiteta subjekta – sprememba pravnoorganizacijske oblike – izplačilo dela koncesijske dajatve – koncesija za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom – pogodba v korist tretjega
Predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP - ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost zahtevka - je materialno pravne narave, zato je njena presoja možna tudi na pritožbeni stopnji (enako kot v postopku na prvi stopnji na podlagi pisnega postopka, na podlagi enostransko zbranega procesnega gradiva, brez glavne obravnave). V tem kontekstu mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, za svojo odločitev. Pojasniti mora, katera dejstva je štelo za pravno odločilna in na katere določbe materialnega prava je oprlo svojo odločitev, kar je sodišče druge stopnje tudi storilo.
Določba 2. odstavka 1045. člena OZ ureja primer asignacije na dolg, pri kateri je asignat (do višine dolga) zavezan asignatarju opraviti izpolnitev že na podlagi zakona. V takem primeru ni niti potrebno, da pride do akcepta nakazila, saj je asignat zavezan opraviti izpolnitev neposredno na podlagi zakona. Za takšno situacijo v predmetnem primeru ne gre, saj je asignat zavezan asigantarju na podlagi nakazila, ki izhaja iz asignacijske pogodbe z dne 24.5.2010.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Delodajalec delavcu (javnemu uslužbencu) ni dolžan povrniti vseh dejanskih stroškov, ki mu nastanejo v zvezi s prihodom na delo in z dela, pač pa le tiste, ki jih nalaga izvršilni predpis, konkretno Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006 oziroma (za obdobje pred tem) Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 40, 40/5, 40/7, 53, 53/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/2, 58, 58/1. ZPP člen 307, 307/1, 307/3, 339, 339/2, 339/2-8. Sodni red člen 115.
sodna poravnava - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršljivost sodne poravnave - pravica do izjave - izdatek sodne poravnave
Potrdilo o izvršljivosti ni pogoj za izvršljivost sodne poravnave.
Izdatek poravnave pomeni prepis izvirnika zapisnika o sodni poravnavi, na katerem je odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter podpis pristojne sodne osebe.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica.
ZFPPIPP člen 120, 120/1, 139, 139/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustavitev postopka – vabilo na narok – vročanje stečajnemu upravitelju – nastanek pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja
Glede nastanka pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja je treba upoštevati določbo 1. odstavka 120. člena ZFPPIPP, ki trenutek nastanka pravnih posledic razrešitve veže na samo izdajo sklepa o razrešitvi in ne šele na trenutek njegove pravnomočnosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - akt o sistemizaciji
Tožena stranka ni spremenila akta o organizaciji in sistemizaciji delovnim mest z namenom znižanja plač, ampak da bi delavci v istem oddelku lahko opravljali širši krog nalog, da bi se lahko medsebojno nadomeščali in se v ta namen tudi dodatno usposobili. Na podlagi takšne spremembe je tožnici utemeljeno podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga), ki pa je tožnica ni sprejela, tako da ji je delovno razmerje prenehalo.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Upoštevaje specifičnost pravdnega postopka, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ter dejstvo, da ZIZ ne predpisuje več obveznosti predložitve listin k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, četrtega odstavka 69. člena ZPP ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožeča stranka listino, na kateri utemeljuje sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, zavezana priložiti najkasneje s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, t. j. v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi in napotitvi zadeve na pravdo.
Hranilna vloga je tipičen iregularni depozit brez mandatnega posla: banka z deponiranim zneskom razpolaga, dokler upnik ne zahteva isto vrsto stvari, kot jo je vložil, enake kakovosti. Banka vrača enako vrednostno količino denarnih sredstev kot istovrstnih stvari (genusa). To pa pomeni, da zato nikoli ne postane lastnica denarja varčevalca kot generične stvari. Zato v primerih, ko banka izplača bodisi varčevalcu neposredno ali pa njegovemu zakonitemu zastopniku denarna sredstva na podlagi sklenjene pogodbe o varčevanju, ni mogoče pravno zaključiti, da gre za neupravičeno prikrajšanje banke.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, po 88. členu ZDEN je sodna praksa sicer razlagala razmeroma široko. Najprej tako, da je dolžnost vrnitve razlagala kot možnost vrnitve. Nadalje pa tako, da je sam pojem razpolaganja razlagala širše kot bi izhajalo iz dogmatsko ozkega pojma razpolagalnega pravnega posla po stvarnem pravu. Takšno ekstenzivno razlago je sodna praksa utemeljevala že z ohlapno jezikovno opredelitvijo v prvem, predvsem pa v drugem odstavku (pravni posli in enostranske izjave volje) 88. člena ZDEN, še bolj pa s samim namenom prepovedi, ki je bil v varstvu pravic denacionalizacijskega upravičenca. Kljub takšni ekstenzivni razlagi pa to ne pomeni, da je pravni red formalnim nosilcem pravic odvzel vsakršno pravno varstvo ter jim v celoti zamrznil izvrševanje njihovih upravičenj. Zastaranje bi bilo v skladu s 383. členom ZOR zadržano, če bi prepoved iz 88. člena ZDEN za tožečo stranko predstavljala nepremagljivo oviro, da sodno uveljavlja: bodisi kakšno pogodbeno obveznost bodisi odškodninsko terjatev zaradi kršitve te pogodbene obveznosti. Če te obveznosti ne predstavljajo razpolaganja v smislu 88. člena ZDEN (in v obravnavani zadevi je tako), potem tek denacionalizacijskega postopka ni zadržal teka zastaranja.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo uporabnine gre za realno prikrajšanje/okoriščenje, zato je odločilno, kakšna je stvar (in kakšne ekonomske plodove lahko daje) in ne kakšna je ta stvar nameravala biti (in kakšni bi bili ekonomski plodovi, če bi ne bilo protipravnega ravnanja).
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2, 432, 432-1, 432-3, 432-4, 439, 439/2. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – nedovoljena pritožba – udeleženci postopka izbrisa
Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.
Dokazna ocena, ki ne temelji izključno na dokazih, ampak tudi na trditvah, je nezakonita. Nujna posledica take dokazne ocene je nezakonit rezultat dokaznega postopka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/1-1, 439, 439/1, 439/1-1. ZSReg člen 26.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - razlogi za ugovor - predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba mora že hkrati z ugovorom (pritožbo) vložiti predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, ter mu priložiti vse potrebne listine. Ker družba kljub temu, da je bila pozvana k vložitvi ustreznega predloga in listin, tega ni storila, s svojo pritožbo ne more uspeti.
Cenitev ali izvedensko mnenje, ki ju pridobi stranka sama, lahko sodišče v postopku obravnava le kot del strankinega trditvenega gradiva, ne sme pa nanju opreti sodne odločbe, razen če sta stranki izrecno soglašali, da se takšna cenitev ali izvedensko mnenje lahko uporabita kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Sodišče pri svoji odločitvi o plačilu razlike v vrednosti razlaščenih in nadomestne nepremičnine ne bi smelo upoštevati ocene vrednosti nadomestnega zemljišča, ki jo je podal izvedenec v predpravdnem postopku. Na ta način je pritožnika prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti, vendar je tudi nasprotna udeleženca prej kot v pritožbi nista mogla uveljavljati, saj nista bila dolžna pričakovati, da bo sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz.
interes za udeležbo – imenovanje poslovodje v d.o.o. - družbena pogodba – podlaga za vpis v register
Registrsko sodišče je zmotno ocenilo, da iz predložene Družbene pogodbe izhaja, da je bil z njo imenovan na funkcijo direktorja subjekta vpisa M. K. z dnem 26.10.2004. Družbena pogodba v določbah o zastopnikih je povsem splošna. Njene določbe ne vsebujejo opredelitve, da naj bi bil z njo konkretno imenovan M. K. v funkcijo direktorja. Če pa bi Družbena pogodba po vsebini imela takšno določbo, bi Družbena pogodba zadostovala za vpis predlaganih podatkov.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva o obstoju izbrisnega razloga - poslovanje na poslovnem naslovu – vročitev izpodbijanega sklepa
Iz vročilnice, pripete k izpodbijanemu sklepu, je razvidno, da je družba navedeni sklep prejela dne 08. 11. 2011 na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register. Že to dejstvo potrjuje trditev družbe, da na navedenem poslovnem naslovu posluje. S tem pa je izpodbita domneva iz prve alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP.