Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka, kar bi bilo v nasprotju s 155. členom Ustave RS.
Dejstvo, da je toženec svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, je namreč lahko le predpostavka domnevne baze, ki utemeljuje izpodbijano domnevo, nima pa pomena neizpodbitnega dokaza o obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 233, 233/1, 233/1-3, 233/7, 233/7-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/2, 22.
nagrada upravitelja – plačila iz proračuna sodišča – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – postopek osebnega stečaja – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom – višina pavšalnega zneska
Ker Pravilnik določa kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, v pavšalni višini 473,50 EUR, je sodišče prve stopnje višji zahtevek upravitelja pravilno zavrnilo.
odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom – skrbnost in odgovornost – odločanje družbenikov – družbeniška tožba – uveljavljanje zahtevkov družbe proti poslovodjem
Zakonodajalec je določil, da je skupščina družbe z omejeno odgovornostjo tisti organ družbe, ki naj razpravlja o notranjih nesoglasjih, vzrokih zanje in prevzame tudi odgovornost za posledice javnega razkritja teh nesoglasij v postopkih na sodišču (kar ne bo moglo biti brez posledic na odnose znotraj družbe) in sprejema odločitve o uveljavljanju tožbenih zahtevkov proti družbenikom ali poslovodji, če sporov na skupščini ne bi bilo mogoče razrešiti. Namen določbe 8. alineje 505. člena ZGD-1 je preprečiti, da bi se družba spustila v odškodninske spore s poslovodji ali posameznimi družbeniki brez volje družbenikov.
vpis prepovedi iz odločbe okoljskega inšpektorata v zemljiško knjigo
Prepovedi, ki jih je sodišče prve stopnje vpisalo v zemljiško knjigo so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena ZGO-1 (drugi odstavek 158. člena ZGO-1) in tako so tudi sestavni del odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je podlaga za predlagani vpis – zaznambo.
Pogoje za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke ureja 69. člen ZZK-1. V drugem odstavku je izrecno predpisano, da mora biti v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko.
Pritožbena navedba, da je obravnavana nepremičnina jasno in nedvoumno izražena v darilni in izročilni pogodbi ter izjavi o soglasju z njo z dne 11.2.1985, ne drži. V navedeni listini, ki je podlaga za glavni vpis, so navedeni le zemljiškoknjižni vložki v katastrskih občinah in nekatere posamezne parcele, med katerimi pa ni obravnavane parcele. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, obravnavana nepremičnina ni označena, tako kot določa zakon, to je s podatki, kot je označena v zemljiški knjigi, in ker zemljiškoknjižno sodišče postopa formalno, saj mora pri odločanju o vpisu presoditi vse formalnopravne elemente obstoja pravnega temelja in preveriti ali se podatki v listini, ki označujejo nepremičnino, ujemajo s podatki s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, formalnim pogojem za dovolitev vpisa ni bilo zadoščeno, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Zatrjevalo se je, da je podlaga, ker do naklonitve ni prišlo, odpadla, toženci kot dediči so obogateni, tožnica pa prikrajšana. Toda trditvena podlaga o delu in pomoči tožnice v korist zapustnice, ki je bila s tem obogatena, in je bila opravljena zato, ker je zapustnica obljubljala naklonitev premoženja, do česar pa ni prišlo, omogoča pravni sklep, da je s tem odpadla podlaga (medsebojni dogovor obeh strank), na podlagi katere je tožnica opravljala določene storitve, tak zahtevek je oprt na materialnopravno pravilo o neupravičeni pridobitvi iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri odločanju o vpisu ugotoviti ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga, ne sme se spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, v konkretnem primeru se prvostopenjsko sodišče pravilno ni ukvarjalo z ugovornimi navedbami, s katerimi je nasprotna udeleženka izpodbijala sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za vpis.
Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu Ustave RS je za odškodninsko odgovornost države bistvene ugotovitve ali gre za protipravno ravnanje njenega organa ali oseb in ali obstaja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo. Prvo predpostavko določa že sama ustavna določba, druga pa je nujni element civilnega odškodninskega delikta.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 143, 143/1.
subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tako razlog kot storilca ugotovila bistveno pred prejemom pisnega zagovora tožnice in sicer že tedaj, ko je tožnico obvestila o začetku postopka izredne odpovedi ter ji posredovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor oz. ko je zoper tožnico (in njenega pooblaščenca) vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 143. člena KZ-1. Pisna obdolžitev ima vsebinsko povsem enake očitke glede storitve hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki navedenega kaznivega dejanja, kot jih je kasneje vsebovala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Isto pa velja za kazensko ovadbo. Glede na navedeno rok za podajo odpovedi ni začel teči šele s podajo zagovora (prejemom pisnega zagovora), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prepozna in zato nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Četudi tožnik ni bil tako vinjen, da dela ne bi mogel opravljati (ampak je delo opravil, tako kot mu je bilo naročeno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi vinjenosti na delovnem mestu) zakonita.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Ker tožeča stranka toženki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju, saj ji po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (za čas pripravništva) in po opravljenem strokovnem izpitu ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajal obstoj delovnega razmerja tudi za naprej, tožeča stranka ne more uspešno terjati vračila kadrovske štipendije in stroškov učenja tujega jezika (češ da se je toženka zaposlila pri drugem delodajalcu).
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - sprememba delodajalca - dokazovanje
Tožena stranka (delodajalec) ne more dokazovati prehoda delavcev (tudi tožnice) k drugi pravni osebi zgolj z izpovedmi prič. Ker v zvezi z domnevnim prehodom delavcev tožena stranka ni predložila nobenih listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožnica še naprej zaposlena pri njej. Za ta čas ji je utemeljeno prisodilo plačo, povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo in z dela ter regres za letni dopust.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ni nezakonit, četudi ga je sodišče prve stopnje izdalo, preden je potekel tridnevni rok, ki ga je dalo na voljo tožniku, da dopolni predlog za izdajo začasne odredbe. Pri tem je treba upoštevati, da je sodišče prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe moralo odločiti v roku 3 dni (po tem, ko je prejelo sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila prvotna odločitev razveljavljena), da je tožnika na dopolnitev pozivalo po nepotrebnem in da ga je pozivalo s sklepom procesnega vodstva, na katerega ni bilo vezano.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sestopanje s tovornega vozila sicer ni nevarna dejavnost, pa tudi običajne stopnice na tovornih vozilih niso nevarna stvar. Lahko pa takšne postanejo v posebnih okoliščinah, kot so bile tudi v konkretni zadevi, ko je tožnik sestopal po gladkih kovinskih stopnicah z višine 1,7 metra. Stopnice so bile postavljene pravokotno na kabino tovornjaka, bile so spolzke zaradi razlitih tekočin oz. madežev, ki niso bili vidni s prostim očesom. Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po takšnih stopnicah, je objektivno odgovorna tožena stranka.
Ker takoj, ko je bilo to mogoče, drugo tožena stranka kršitve določbe 1. in 2. odstavka 214. člena ZPP ni uveljavljala, v pritožbi pa ni navedla, zakaj je ne bi mogla brez svoje krivde prej navesti, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Sklepčnost tožbe se ne presoja po dokazih pač pa mora pravna posledica, ki jo želi tožeča stranka doseči z uveljavljanim zahtevkom, izhajati iz trditev o relevantnih dejstvih.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.