ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1. ZIZ člen 62, 62/2.
nepopolnost in nesklepčnost tožbe – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožeča stranka je dejstva, za katera je ocenila, da utemeljujejo odločitev o tem, da se sklep o izvršbi v dajatvenem delu ohrani v veljavi, navedla. Na način, po katerem je v konkretnem primeru ravnalo sodišče prve stopnje pa se po oceni pritožbenega sodišča izniči razlikovanje med nepopolnostjo tožbe, ki je vprašanje procesnega prava in nesklepčnostjo tožbe, ki je vprašanje materialnega prava. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Ker iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje za odločitev o zavrženju tožbe uporabilo kriterije za presojo sklepčnosti tožbe, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo ter razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica ne navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno. Ker pritožnica teh dejstev, ki so razvidna iz vročilnice ne izpodbija, je šteti, da je bila vročitev opomina pravilno opravljena, ko je potekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke na podlagi obvestila, to je 26. 06. 2011.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – zapadlost v plačilo
Datum nastanka taksne obveznosti ostane nespremenjen, ne glede na rok, ki ga je določilo sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Tudi določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP ni mogoče razlagati tako. Ta govori le o pravnih posledicah, v kolikor taksa v roku iz drugega odstavka 105.a člena ZPP ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar pa še ne pomeni, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks ne učinkuje tako in od takrat, kot to določa prvi odstavek 13. člena ZST-1.
ZDR člen 32, 35, 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - vročanje odpovedi
Dejstvo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena po poteku roka za podajo odpovedi, ne vpliva na njeno zakonitost, saj je bila podana pravočasno. Kot dan podaje odpovedi se šteje dan, ko je generalni direktor tožene stranke odločil, da se odpoved vroči po običajni poti, kot je bila v veljavi pri toženi stranki (kar je tudi v skladu z zakonskimi določbami o vročanju odpovedi).
kompenzacijska pogodba – obstoj vzajemnih obveznosti – pobotni ugovor
Zaključek sodišča prve stopnje, da za odločitev o pobotnem ugovoru in o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi sama po sebi zadostuje presoja, da je tožena stranka s kompenzacijsko pogodbo priznala, da njena terjatev do tožeče stranke v višini 246.527,14 EUR iz naslova DDV, plačanega po Pogodbi o finančnem leasingu št. 1005172, ki je bila kasneje razdrta, ne obstaja, je napačen.
nadomestilo plače – čakanje na delo - odpoved pravici - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače v celoti, to je v višini 100 % osnove. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki se ji tožnik niti ni mogel odpovedati (v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
ZDR člen 83, 83/2, 84, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 265.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - rok za pripravo zagovora - mnenje sindikata - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je spoštovala z zakonom določen tridnevni rok, ki mora miniti med prejemom vabila na zagovor in zagovorom. Četudi je tožnik zaprosil za daljši rok za pripravo na zagovor (za preložitev zagovora), pa tožena stranka njegovi prošnji ni ugodila, toženi stranki ni mogoče očitati, da je kršila določbe o postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dolžna je bila spoštovati le minimalni rok za pripravo na zagovor, ki ga določa zakon.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005500
Ustava RS člen 54, 56, 56/1. ZKP člen 371, 371/1-8. KZ člen 183.
nezakoniti dokazi – poseg v pravico do zasebnosti mladoletne oškodovanke – spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let – privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da so „absolutno določene mejne starosti privolitvene nesposobnosti v spolno dejavnost nujno zlo“, v pritožbi obširno utemeljuje svoje stališče glede sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti zakonske ureditve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let. Glede konkretne obravnavane zadeve nato izpelje zaključek, da oškodovanki v času, ko je bila stara 13 let, ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, glede na ugotovitve sodne izvedenke, da so bile njene intelektualne sposobnosti nadpovprečne, njena socialna, emocionalna in osebnostna zrelost v sorazmerju in ustrezne njeni kronološki starosti, njena celotna osebnostna zrelost morda celo malo akcelerirana, torej emocialno, osebnostno in socialno normalno zrelo dekle ali morda celo malo bolj zrela kot njene sovrstnice. Tako stališče ni sprejemljivo, saj kot sam pritožnik izpostavlja, otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata torej biti podana kumulativno. Že sam zakonodajalec je v 183. členu KZ predpisal starostno mejo pod katero otroku v nobenem primeru, tudi ob predpostavki zrelosti, ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti, če je podano očitno nesorazmerje med njegovo zrelostjo in zrelostjo storilca. V takšnih primerih tudi izrecna privolitev otroka v spolno dejanje, niti pobuda za spolno dejanje, ne more ekskulpirati storilca in je zato razlogovanje pritožnika, da oškodovanki glede na celotno osebnostno zrelost ni bilo mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, neutemeljeno. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oziroma zaradi varovanja njegovih koristi ne priznava privolitve sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne priznava kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim (tako npr. 71. člen KZ).
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/6, 360, 360/1. ZIZ člen 9, 257, 257/1, 258, 258/1.
predhodna odredba - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva obstoja nevarnosti
Dolžniku je mogoče očitati zgolj pavšalno zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine takrat, ko temelji predlog za izvršbo na takšni verodostojni listini, s katero je dolžnik seznanjen oziroma, ki jo je predhodno prejel.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1,88/6, 118, 118/1, 131, 131/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - regres za letni dopust
Posledica izvedene reorganizacije znotraj družbe in ukinitve delovnega mesta tožnice v letu 2007 je bila, da je tožena stranka tožnici podala (nezakonito, predhodno) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz istega razloga ji v letu 2010 pogodbe o zaposlitvi ni mogla zakonito (ponovno) odpovedati iz poslovnega razloga, saj je takšna odpoved podana po izteku prekluzivnega šestmesečnega roka.
obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Ob dejstvu, da so podani vsi elementi iz delovnega razmerja (tožnica je vsakodnevno prihajala na delo k toženi stranki, kjer se je prostovoljno vključila v njen organizirani delovni proces, delo je opravljala na sistemiziranem delovnem mestu kontinuirano, uporabljala je sredstva za delo, ki so v lasti tožene stranke, o svojih odsotnostih z dela je morala toženo stranko poprej obvestiti), je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja za tisto delovno mesto, za katerega tožnica izpolnjuje pogoje.
Pravni posel, ki ga sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če slednji ta pravni posel naknadno odobri.
ZIZ člen 71, 71/1, 72, 178, 178/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
odlog izvršbe – preklic javne dražbe – ugotovitev vrednosti nepremičnine
Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice - SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - rok za podajo odpovedi - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tudi kadar se delavcu invalidu poda redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), začne rok za podajo odpovedi teči, ko se delodajalec seznani z mnenjem komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
postopek za sodno ureditev meje – višina nagrade odvetnika – sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom
Za sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom za sodno ureditev meje je v skladu s tar. št. 3/c Odvetniške tarife pooblaščenec nasprotnih udeležencev upravičen do nagrade po tar. št. 23 (kar v obravnavanem primeru pomeni 110 točk), zvišano za 100% (kar pomeni nadaljnjih 110 točk), skupaj torej do 220 točk.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje – stroški zdravljenja – dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca
Pravdno sodišče je v primeru, ko odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo, s pravnomočno obsodilno sodbo, odločeno v kazenskem postopku, vezano na ugotovitve o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je zaključek o prispevku zavarovanke tožeče stranke k nastali škodi v višini 30 % materialnopravno pravilen.