ZPP člen 104, 108, 226, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
listine v tujem jeziku
Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
odmera nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
V konkretnem primeru je odvetnica, prejela sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v varovanem oddelku, pregledala dokumentacijo, prisotna je bila tudi na naroku in se je opredelila do podanega mnenja izvedenca. Pritožnica ima zato prav, da ne gre za postopek, opisan v tar. št. 3101 ZOdvt.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
avtorska pravica – nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih - valorizacija
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijotarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba – skupna merilna mesta za električno energijo – stvar – merilno mesto – dedni dogovor
Dedni dogovor, ki ga je sklenila tožena stranka s pravno prednico tožeče stranke, nima nobenega vpliva na pravico dostopa tožečih strank do merilnih mest. Sodišče z izpodbijano sodbo toženi stranki tudi ni odvzelo pravice do posesti, temveč je zgolj omogočilo izvrševanje solastninskega upravičenja tožeči stranki.
vknjižba lastninske pravice - identifikacijski znak zemljiške parcele
Po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiški knjigi.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
nedopustnost izvršbe – lastnina tretje osebe na predmetu izvršbe - priposestvovanje
Tožnica je lastninsko pravico pridobila izvirno s priposestvovanjem, torej na podlagi samega zakona. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je v takem primeru zgolj deklaratorne narave, zato ni pomembno, kdaj se je tožnica vknjižila. Bistveno je pač, da so se zakonski pogoji za priposestvovanje (več kot desetletna dobroverna zakonita posest) stekli še pred začetkom izvršbe. Zato je je obravnavana izvršba nedopustna.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058568
OZ člen 375, 381, 1017, 1017/1, 1022, 1022/2. ZIZ člen 17, 20a, 20a/3, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 311, 311/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – izvršljivost – primernost za izvršbo – zapadlost terjatve – notarski zapis – stečaj glavnega dolžnika – porokova obveznost – odstop od načela akcesornosti – namen poroštva – dokazno breme – kapitalizirane obresti – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe
Terjatev mora biti zapadla v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega predloga.
Upnikova terjatev izhaja iz izvršilnega naslova, zato mora dolžnik dokazati, da je terjatev drugačna.
Upnik lahko v izvršbi zahteva le tiste obresti, ki jih ima priznane v izvršilnem naslovu in ne more zahtevati obresti od kapitaliziranih obresti.
OZ v drugem odstavku 1022. člena zaradi varstva upnikov odstopa od načela akcesornosti porokove obveznosti.
Pri vsaki izvršbi na nepremičnine je mogoče pričakovati, da bo nepremičnina na dražbi domaknjena oz. prodana najboljšemu ponudniku, ki bo na nepremičnini na originaren način pridobil lastninsko pravico, dolžnik pa se bo iz nje moral izseliti. Realizacija izvršbe pa sama zase in kot končni cilj izvršilnega postopka ne predstavlja nenadomestljive škode, pred katero 71. člen ZIZ varuje dolžnika.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 362, 362/1, 363, 363/1, 365, 365-1. ZIZ člen 53, 53/1, 268. OZ člen 255, 255/1, 255/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe – nova obravnava pred drugim sodnikom
Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je torej neplačevitost dolžnika. Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0068599
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 86, 88, 140, 140/1, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – vrednotenje delnic nenominiranega kapitala v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – pogodba o prenosu delnic – ničnost pogodbe – neupravičena pridobitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno – ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
služnost - služnost hoje in vožnje – pariranje vozil – priposestvovanje – družbena lastnina
Hoja in vožnja ne implicira tudi parkiranja vozil. Pomeni vsebinsko oziroma namensko drugačno – večjo obremenitev služečega zemljišča v korist gospodujočega zemljišča, saj omogoča služnostnemu upravičencu trajnejšo neprekinjeno uporabo služečega zemljišča ob zasedbi zemljišča s parkiranim vozilom. Zato služnostne pravice parkiranja ni mogoče subsimirati pod služnostno pravico hoje in vožnje.
Kasneje uveljavljena določba ZTLR, je takšno sistemsko intencijo uzakonila s prepovedjo pridobivanja stvarnih služnosti na podlagi priposestvovanja le v tistih primerih, ko temeljna lastnina – družbena lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela s temi sredstvi v družbenopravnih osebah ni smela biti na noben način okrnjena. Med takšna nekdanja družbena sredstva pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogla spadati parcela, preko katere je bil zgolj možen dostop do stanovanjske hiše, in že na prvi pogled ni služil delu delavcev oziroma poslovanju družbenopravne osebe, temveč podobno kot v primerih funkcionalnih zemljišč le stavbam, ki so v lasti fizičnih oseb in na katerih so te imele pravico uporabe.
poprava pomotnega vpisa – soglasje prizadetih oseb
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.
Pritožbene navedbe, da ZST-1 ne določa pogojev za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ne držijo. S tem, ko omenjeni zakon določa pogoje za oprostitev, hkrati predvideva tudi, kdaj je potrebno tak predlog zavrniti.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe
Ker so tožniki tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe niso vložili pravočasno, v 30 dnevnem prekluzivnem roku, je sodišče prve stopnje njihovo tožbo pravilno zavrglo.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske zveze zgradili družinsko stanovanjsko hišo, z njeno izgradnjo pa na podlagi določb ZTLR o pridobitvi lastninske pravice in na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR ustvarili skupno premoženje oziroma je navedena nepremičnina po zakonu postala njuna skupna last. Zaradi tega vrnitev stvari v naravi (solastninskega deleža navedene parcele) ni več možna; poseg v nepremičnino, katere del je bil predmet darilne pogodbe, je bil namreč zaradi gradnje tako obsežen, da je nastala nova stvar, posledično pa tožnik ni upravičen zahtevati vrnitve darila (zaradi objektivne nemožnosti izpolnitve), temveč le nadomestitev vrednosti (pa naj gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi odpadle podlage ali iz naslova vračanja daril po 84. členu ZZZDR).
Zakonec (v obravnavanem primeru tožnik), ki je drugemu dal darilo, katerega vrnitev bi sicer lahko uveljavljal v skladu s 84. členom ZZZDR, ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja po 58. in naslednjih členih ZZZDR; v takem primeru lahko (ob delitvi skupnega premoženja) zahteva tudi „vrnitev darila“ na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja (premoženja, ki ga ne dobi z delom) ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva kvečjemu na velikost deleža na skupnem premoženju.
zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi – prodaja nepremičnine na javni dražbi
Kolikor je bila nepremičnina že prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v izročitvi nepremičnine kupcu dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati pa po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe na nepremičnini.