ugovor zoper sklep o izvršbi – zamudne obresti – zastaranje – judikatna terjatev
Judikatno terjatev, za katero velja 10 letni zastaralni rok, predstavljajo samo tiste obresti, ki so zapadle do trenutka, na katerega se nanaša izvršilni naslov (ne glede na datum njegove pravnomočnosti).
stroški postopka – odmera nagrade odvetniku – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Odvetniška nagrada se v primerih izplačevanja iz državnega proračuna odmeri glede na vrednost predmeta z uporabo 36. člena ZOdvT in ne z uporabo splošnega 12. člena ZOdvT.
Nasprotni udeleženec je skladno z določbo 125.c člena ZZK-1 vložil ugovor pisno, zato bi mu moralo prvostopenjsko sodišče vsa sodna pisanja vročati skladno z določbo 125.č člena ZZK-1 pisno.
Ko gre za hipoteko, ki je zavarovana z več nepremičninami, se mora hipoteka vpisati pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi kot glavna nepremičnina.
Odvetnik, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko. Če tega ne stori in vloži vlogo pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
ZZK-1 člen 63, 63/1, 100a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba pravnega dejstva – nepravnomočnost in nedokončnost odločbe
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih v citirani Odločbi.
ZPP člen 41. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 18, 18/2, 9, 9/1, 9/2.
sodna taksa – nastanek taksne obveznosti – ugotovitev vrednosti za plačilo takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ob smiselni uporabi določb 41. člena ZPP se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo.
neprava stvarna služnost – vpis spremembe služnostnega upravičenca – prenos neprave stvarne služnosti – razpolagalna sposobnost
V obravnavani zadevi gre za vpis spremembe služnostnega upravičenca pri že vknjiženi služnosti.
Nepravo stvarno služnost ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 226. členu, kjer je določeno, da se služnost, ki je po svoji naravi stvarna služnost, lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Drugih določil glede neprave stvarne služnosti SPZ ne vsebuje. Ob sklenitvi pogodbe o prenosu neprave stvarne služnosti se je notarka sicer sklicevala na komentar omenjenega 226. člena SPZ, za takšno obliko prenosljivosti neprave stvarne služnosti se je zavzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča takšno stališče materialnopravno zmotno, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je za prenos potrebno sodelovanje lastnika obremenjene nepremičnine, ki edini lahko svojo nepremičnino obremeni na tak način. Zgolj pogodba o prenosu in zemljiškoknjižno dovolilo odsvojitelja ne zadoščata, saj slednji za obremenitev nepremičnine z nepravo stvarno služnostjo pridobitelja nima razpolagalne sposobnosti.
zahtevek za izločitev iz zapuščine – pravočasnost uveljavljanja pravice
Udeleženci v zapuščinskem postopku morajo pravice, ki so tudi dedno-pravne narave, uveljaviti v zapuščinskem postopku ter je narava pravice iz 32. člena ZD taka, da se v njej prepletajo dednopravni in stvarnopravni elementi. Dedinja zato lahko, saj je vezana le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD) še v pritožbi uveljavlja pravice iz 32. člena ZD, vključno z ustrezno dejstveno (in dokazno) podlago, in je zato v takem primeru ne omejuje določba prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZZK-1 člen 131. SPZ člen 107, 107/1, 107/2, 108, 109.
nastanek etažne lastnine – sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino – akt o oblikovanju etažne lastnine
Predlagateljica si zmotno razlaga, da nastane etažna lastnina že s tem, ko GURS v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele ter jim dodeli identifikacijske številke. Za nastanek etažne lastnine je v sladu z določbami Stvarnopravnega zakonika potreben predvsem ustrezen pravni posel lastnika zemljiške parcele. Razpolagalni pravni posel, s katerim ustanovi etažno lastnino, je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ).
Po določilu 12. čl. OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Torej je že na podlagi navedenega določila jasno, da uporaba uzanc prihaja v poštev tako pri gradbeni, kot tudi pri podjemni pogodbi.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot varnostnik, torej na delovnem mestu, ki terja od delavca dodatno vestnost in poštenost. Iz tega razloga tožena stranka tožniku zaradi njegovega ravnanja, ki ima vse znake tatvine, ne more več zaupati in je medsebojno razmerje dokončno porušeno.
plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor - dokazovanje - zaslišanje prič - izjava priče
Ne glede na to, da je bila višina plače določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sta se s toženo stranko lahko ustno dogovorila za višjo urno postavko, ki jo naj bi tožnik prejemal za delo v tujini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068614
OZ člen 347, 347/2, 357, 522, 963.
subrogacija – prodaja na obroke – zastaranje – obročna plačila
Kljub temu, da je zavarovanec tožeče stranke v prodaji na obroke poleg dela kupnine obračunal tudi pogodbene obresti, tožeča stranka pa vtožuje neplačilo posameznih obrokov, takšen obrok še ni anuiteta iz drugega odstavka 347. člena OZ. Anuiteta je obročno odplačevanje posojila, v katerem gre tako za odplačilo glavnice kot obresti in je druga pogodba kot je prodaja na obroke.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Že ena sama kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je mogoče označiti za hujšo in glede katere je izpolnjen pogoj, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, zadošča za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnost za nadaljnjo zaposlitev - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna takoj, ko je nastal razlog za odpoved, tožniku podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (saj znaša rok za podajo odpovedi 6 mesecev), je bila pa dolžna ravnati v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR ter iskati možnost za zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji. Tudi na novo sistemizirano prosto delovno mesto vodje razvojnih projektov - strojništvo, za katero naj bi tožnik izpolnjeval formalne pogoje, je bila dolžna ponuditi tožniku, ne pa na tem delovnem mestu zaposliti novega delavca.
ZDR člen 184, 184/2. ZJU člen 24, 24/1, 149, 149/1, 149/1-3, 152, 152/1. OZ člen 131, 179.
premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik ni bil odpoklican oziroma premeščen z delovnega mesta v tujini zaradi razlogov, ki so bili navedeni v njegovi pogodbi o zaposlitvi kot razlogi za prekinitev pogodbe, ampak zaradi spremenjene organizacije pri toženi stranki. Glede na to je bila njegova premestitev, ki je temeljila na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, pravilna in zakonita.
napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - pravni interes - sklep o napotitvi na pravdo
Predmetna zadeva je specifična v tem, da je bil na postopek v zvezi s prijavljeno terjatvijo (napačno) napoten stečajni upravitelj namesto upnika, sklep o napotitvi je postal pravnomočen, zaradi česar stranke veže, na njegovi podlagi pa ima stečajni upravitelj pravni interes za vodenje predmetne pravde.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZOUTI člen 16.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Tožnik ni upošteval navodil delodajalca, ki je skladno z ZOUTI prepovedal kajenje v zaprtih prostorih. To prepoved je kršil dvakrat v obdobju enega leta. Zaradi teh dveh kršitev pa toženi stranki ni nastala nobena škoda, tožena stranka tudi ni utemeljila, zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tako gre za kršitvi, ki po svoji teži in pomenu ne predstavljata resnega in utemeljenega razloga v smislu 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, še posebej, ker je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna le kot skrajno sredstvo, ki ga delodajalec lahko uporabi le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih, pri katerih se lahko ohrani zaposlitev.