zamudna sodba - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da so bili za izdajo zamudne sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji, pravilno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo iz naslova regresa za letni dopust. Tožnica je za leto 2009 upravičena do preostanka regresa za letni dopust, ker ji ni bil izplačan v celotni višini, za leto 2010 pa je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, ker ji je delovno razmerje prenehalo 7. 5. 2010
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
priobčitev fonogramov
Skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP stori prekršek tisti, ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje potrebnih podatkov o njeni priobčitvi fonogramov. Zato je neutemeljen očitek, „da zakonodaja imetnikom pravic ne ponuja instituta, ki bi vsaj deloma omilila dolžnost imetnikov pravic po dopuščanju uporabe njihove zasebne lastnine brez njihovega izrecnega dovoljenja“.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker je bil tožnik v času odpovedi predsednik sindikata pri toženi stranki (in je štel za sindikalnega zaupnika in užival posebno varstvo pred odpovedjo), mu tožena stranka, ne da bi pridobila soglasje sindikata, ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
dopolnilna sodba – stroški postopka – določitev vrednosti spornega predmeta
Po določilu drugega odstavka 44. člena ZPP je takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga navede tožeča stranka v tožbi. Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spora posameznih zahtevkov ni navedla, bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati, naj na podlagi 108. člena ZPP to stori. Vendar pa ni ravnalo tako, pa tudi tožena stranka ga ni na to opozorila.
ZZVZZ člen 24. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 132.
povrnitev stroškov poroda v tujini – načrtovan porod
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila hospitalizirana zaradi razpoka plodnega mehurja, ampak je bilo predrtje opravljeno v porodnišnici šele dva dni po sprejemu. Ker ni šlo za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, temveč za načrtovan porod v tujini, tožnica ni upravičena po povrnitve stroškov poroda.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352. ZPP člen 19, 23, 23/2, 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/8.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - stvarna pristojnost - odstop - pooblaščenec
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodninski zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja, pri čemer je kot relevantno štelo, da naj bi bila tožba vložena na dan, ko je bila zadeva odstopljena stvarno pristojnemu (delovnemu) sodišču, ni pravilna. Kot datum vložitve tožbe je treba šteti dan, ko je bila tožba dejansko vložena (čeprav na nepristojno sodišče).
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - vojak - sodno varstvo
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen proti njemu usmerjenemu, ponavljajočemu se ali sistematičnemu, graje vrednemu in očitno negativnemu in žaljivemu ravnanju, torej da ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu (ampak da so njegove zdravstvene oz. psihične težave lahko nastale že zaradi povsem normalnega komuniciranja), tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - disciplinski postopek - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost kasnejše odpovedi, ki je bilo podano v sklepu o disciplinski odgovornosti (s katerim je tožena stranka tožniku izrekla denarno kazen zaradi predhodne kršitve delovnih obveznosti), zakonito, ker tožnik zoper ta sklep ni uveljavljal sodnega varstva. V sporu, v katerem je predmet presoje redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi moralo sodišče prve stopnje tudi podano opozorilo presoditi po vsebini.
URS člen 68. ZIZ člen 168. ZPP člen 181. ZFPPod člen 27. ZPPLPKEU člen 3,4.
pravni interes – ugotovitvena tožba – možnost tujcev, da na ozemlju RS pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah
Tožnica je pravni interes za vložitev predmetne tožbe izkazala že s pravnomočnim napotitvenim sklepom, pravdno sodišče pa bi, v kolikor bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 168. člen ZIZ.
Ker je do odstranitve objekta prišlo na predlog oziroma zahtevo tožnikov samih in ne zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, niso podani pogoji za prisojo odškodnine po drugem odstavku 74. člena ZGO-1.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo ni vpisala (pred tem pa tudi ni bila izvedena delitev parcele, niti ni bil sklenjen aneks), zaradi česar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni postala lastnica, kar je tudi nosilni razlog pritožbe, še ne dokazuje tožničine nedobrovernosti.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pravica uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima izvedbeno naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah. Za ugotovitev, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe (kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, jo izključuje odsotnost posesti), lahko pritožnica sproži drug ustrezen postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069474
ZPP člen 274. ZOR člen 372, 372/2.
pogodba o prodaji na kredit – neposredno izvršljiv notarski zapis – dajatveni zahtevek - pravni interes – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe – izpolnitveni zahtevek
Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, saj ima glede postavljenega tožbenega zahtevka že izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko predlaga izvršbo.
Tožeča stranka v postopku niti ni zatrjevala, da je odstopila od pogodbe zaradi njene neizpolnitve. Trdila je le, da je tožena stranka v letu 2001 prenehala s plačevanjem obrokov leasinga, tako da ni plačala trinajstih zadnjih obrokov, zaradi česar jo je z opominom z dne 11. 11. 2001 pozvala, da plača še zadnje neplačane obroke. Glede na navedeno gre pri zahtevku tožeče stranke, ki vtožuje še zadnjih trinajst neplačanih leasing obrokov, za izpolnitveni zahtevek po navedeni pogodbi in ne za kondikcijski zahtevek zaradi odstopa od pogodbe.
Iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenili prvo tožena in četrto tožena stranka, izhaja, da prvo toženka četro toženki proda svoj solastninski delež do 1/1 nepremičnine parc. št. 1017/5 k.o. X., na kateri stoji tudi vezni trakt, za katerega tožeča stranka trdi, da je ostal v njeni lasti. V skladu s 7. členom pogodbe pa je prvo toženka dovolila vknjižbo lastninske pravice četrto toženke na tej nepremičnini v celoti do 1/1. Ob upoštevanju domneve dobrovernosti četrto toženke, načela zaupanja v zemljiško knjigo in določila 244. člena ZZK-1, po katerem izbrisna tožba proti tretji dobroverni osebi ni dovoljena, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku
Pravdno sodišče mora pri sojenju upoštevati opis dejanja, kot je naveden v izreku pravnomočne kazenske obsodilne sodbe v tistem delu, kjer so navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bil sploh mogoč pravni sklep, da obdolženi ni vozil v skladu s cestno prometnimi pravili.
ZIZ člen 25, 25/1. ZGD-1 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – družba z neomejeno odgovornostjo – osebna odgovornost družbenika
Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi.
Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.
posojilna pogodba na odpoklic – začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma odločilna dospelost terjatve, obstajajo pa izjeme. Ena izmed izjem je, ko je dospelost vezana na aktivnost upnika, na primer na njegov opomin, poziv ali tako kot v obravnavanem primeru na odpoklic kredita. V navedenem primeru bi bil namreč zaradi upnikove neaktivnosti izničen pomen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja, saj bi bila začetek teka zastaranja in posledično zastaranje negotova.
Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi brez izvedenca ugotovilo obseg zdravljenja poškodovanega zapestja (telesne bolečine, trajne posledice), ker je tožnica v nesreči dobila tudi zvin vratne hrbtenice, za katero škoda ni krita.