inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - socialno varstvene storitve - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZIN je potrebno pred izdajo odločbe vročiti zavezancu zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Ker inšpekcijski organ tega ni storil, tožnici ni omogočil, da se izjavi o v inšpekcijskem postopku ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, s čimer je kršil pravila postopka. Te kršitve inšpekcijski organ ni odpravil tudi v ponovljenem postopku, saj v njem ni z ničemer dopolnjeval prvotnega postopka, pač pa je zgolj odločil na podlagi stanja predmetne zadeve, kot je bilo ob izdaji prvotne inšpekcijske odločbe.
skrbnik za poseben primer - izpolnjevanje pogojev za imenovanje - ustavitev postopka
Iz podatkov upravnega spisa kot iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da je tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa imel skrbnika, ki je bil njegov zakoniti zastopnik. S pavšalnimi navedbami, da ni zadovoljen z delom skrbnika, pa tožnik ne more biti uspešen, niti to ne more biti razlog za imenovanje skrbnika za poseben primer.
upravni spor - plačilo pravic družinskega pomočnika - stvarna pristojnost
Upoštevaje vsebino tožbenih navedb (tožba zaradi prispevka k plačilu družinskega pomočnika) in vsebino tožbenega zahtevka je Upravno sodišče Republike Slovenije mnenja, da v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno.
ZUPJS člen 29, 38. ZDSS-1 člen 7, 7/1. ZZVZZ-UPB3 člen 24.
socialni spor - socialno varstveni prejemki - stvarna pristojnost
Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev predstavlja socialno varstveni dodatek. V teh primerih je sodno varstvo zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno sodišče in ne upravno sodišče.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - vezanost sodišča na pravno podlago - subsidiarni upravni spor
Ker je v obravnavani zadevi tožbeni predlog sposoben za obravnavo po 2. členu ZUS-1, ga je sodišče dolžno tako tudi obravnavati.
V konkretnem primeru gre za odločanje izvajalca javne službe o pravici uporabnika, to je tožnika, do bivanja v zavodu. Kot izvajalec javne službe je tožena stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, postopati v skladu z določili ZUP.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - višina prejemka
Na podlagi 51. člena ZVojI sprememba višine prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do veteranskega dodatka od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Tako je upravni organ pravilno odločil, da tožnik od 1. 1. 2017 dalje ni več upravičen do prejemanja veteranskega dodatka.
ZVrt člen 20. Pravilnik o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (2011) člen 2,9.
sprejem otroka v vrtec - subvencija - pogoji za dodelitev subvencije - čakalni seznam
Dodelitev subvencije je v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo vezana na uvrstitev otroka na čakalni seznam, ki ga vrtec na podlagi prijav sestavi enkrat letno in velja celo šolsko leto. Na čakalni seznam pa so uvrščeni zgolj otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec v postopku skupnega javnega vpisa novincev, kar je skladno z določbo 20. člena ZVrt. Tretji odstavek 20. člena ZVrt občinam nalaga, da najmanj enkrat letno objavijo skupni javni vpis novincev v vrtec za naslednje šolsko leto. Enako določbo vsebuje tudi Odlok v prvem odstavku 2. člena. Kadar je prijav več kot prostih mest, se sestavi prednostni vrstni red otrok, iz katerega izhaja tako seznam sprejetih otrok in kot tudi čakalni seznam.
ZUP člen 214, 248, 248/3. Odlok o denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka (2001) člen 1, 6, 10.
občinska denarna pomoč - pogoji za dodelitev občinske denarne pomoči - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi je izostala argumentirana obrazložitev in presoja o tem, zakaj je v konkretnem primeru denarna pomoč ravno v višini 150 EUR utemeljena in ustrezna. Izpodbijana odločba o tem nima razlogov in se je zato s tega vidika ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tudi odločba drugostopenjskega organa skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP ne vsebuje razlogov, odločilnih za presojo o dodelitvi denarne pomoči v določenem znesku.
skrbnik za poseben primer - obnova postopka - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - odprava ali razveljavitev upravne odločbe po nadzorstveni pravici
Ker tožnik v postopku skrbnika za posebn primer nima položaja stranke, niti se v tem postopku ne varuje tožnikove pravice in pravne koristi, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo, predlog za obnovo in zahtevo za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zavrgel.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom
V obravnavanem primeru ne gre za kolizijo med interesi mladoletnih otrok in staršev, temveč za spor med staršema o izvrševanju roditeljske pravice pri upravljanju premoženja mladoletnih otrok.
ZPP člen 80, 81. ZZZDR člen 192, 192/1, 203, 203/2, 208, 208/2, 211.
upravni spor - procesna sposobnost - delni odvzem poslovne sposobnosti - kverulansto - skrbništvo - postavitev skrbnika - zavrženje tožbe
Tožniku je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da pri njem obstaja psihična motnja kverulantske paranoje, ki med drugim izključuje tožnikovo sposobnost ocene, ali bi bila sprožitev konkretnega sodnega postopka v njegovo korist. V takšnem primeru za pravilno zaščito resničnih interesov osebe skrbi postavljeni skrbnik - v obravnavani zadevi skrbnik za posebni primer, ki ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnem primeru presodi, ali je določeno dejanje potrebno in smiselno za varstvo tožnikovih pravic.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - socialni spor - molk organa
V 1. odstavku 63. člena ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
skrbništvo - postavitev skrbnika - obnova postopka - stranka v postopku
V predmetni zadevi je pritožbeni organ pravilno ugotovil, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, saj predloga za obnovo predmetnega postopka ni podala upravičena oseba, kot jo določa 261. člena ZUP.
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke oziroma stranskega udeleženca samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in skrbnik. Druge osebe, ki niso stranke v postopku tudi ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika. Tožnika nista bila niti stranka niti stranski udeleženec v predmetnem postopku postavitve pod skrbništvo v katerem tudi ne varujeta svojih pravic in svojih pravnih koristi.
občinska denarna pomoč - upravni spor - stvarna pristojnost
Izpodbijana odločitev je bila izdana v postopku v zvezi z upravičenostjo tožeče stranke do enkratne materialne pomoči, do katere so, ob izpolnjevanju v Pravilniku določenih pogojev (tudi glede premoženjskega cenzusa), upravičeni občani. Gre torej za procesni akt, izdan v postopku odločanja o upravičenosti do socialnega prejemka, katerega namen je reševati socialno varnost upravičencev, v teh sporih pa je, če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus, v skladu z določbo točke 5 b) člena 7 ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče.
upravni spor - stvarna pristojnost - občinska denarna pomoč
Iz tožbenih navedb in listin, priloženih k tožbi izhaja, da tožeča stranka ugovarja odločitvi upravnega organa prve stopnje, da ni upravičena do enkratne občinske socialne pomoči. Gre torej za spor v zvezi z upravičenostjo do socialnega prejemka, o katerem pa je v skladu z določbo točke 5b) 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče.
inšpekcijski postopek - ukrep socialnega inšpektorja - stvarna pristojnost socialne inšpekcije - prepoved zagotavljanja socialno varstvene storitve - koncesija - javna služba za pomoč družini na domu - ničnost koncesijske pogodbe - pogoji za ugotovitev ničnosti koncesijske pogodbe
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, kadar je izpolnjen tudi drugi pogoj iz drugega odstavka 47 d. člena ZSV - torej, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar.
Inšpektor za socialne zadeve je po ZSV pristojen nadzorovati tudi lokalne skupnosti, ki so po drugem odstavku 43. člena ZSV dolžne zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu in v ta namen tudi podeliti koncesijo za opravljanje te javne službe. V primeru, ko ugotovi, da se javna služba ne izvaja v skladu s predpisi, sme inšpekcijskemu zavezancu (torej tudi lokalni skupnosti) naložiti inšpekcijske ukrepe, ki so v tretjem odstavku 107. člena ZSV našteti zgolj primeroma, kar pomeni, da sme inšpektor - z namenom, da se zagotovi odprava ugotovljenih kršitev - lokalni skupnosti naložiti tudi druge ukrepe, ki v zakonu niso izrecno predvideni.
stvarna pristojnost - doplačilo institucionalnih storitev - socialni spor
Ker je v predmetni zadevi sodno varstvo tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče, se je naslovno sodišče na podlagi 19. in 23. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu izreklo za stvarno nepristojno in še odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prostovoljna vključitev v zavarovanje - vračilo prispevkov
Iz zakonskega besedila jasno sledi, da vključitev oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, v zavarovanje po določbah ZPIZ-1 oziroma ZPIZ-2 ni obvezna. Po presoji sodišča iz zakona ne izhaja zahteva, da bi bilo treba voljo za vključitev v takšno prostovoljno zavarovanje nujno izraziti s posebno pisno izjavo. Zato je (tudi) plačevanje mesečnih prispevkov za takšno zavarovanje utemeljeno razumeti kot konkludentni izraz volje biti vključen v to zavarovanje. Drugačna razlaga bi nesorazmerno posegla v pravni položaj tistih zavezancev, ki so plačevali prispevke in se zanesli, da jim s tem gredo pravice iz vključenosti v zavarovanje na tej podlagi. Predvsem pa pri presoji v konkretnem primeru ni mogoče spregledati, da ni šlo za enkratno ali nekajkratno pomotno plačilo, ampak za plačevanje - ponavljajoča se aktivna ravnanja tožnice v večletnem obdobju.
Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 21, 22, 23. ZUP člen 9, 9/1, 144, 171.
socialnovarstveni program - odvzem verifikacije listine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke - kršitev določb postopka
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ odloči le, kadar zaslišanje stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi ni potrebno. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno, torej tako, ki je ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Stališče tožene stranke, da opustitev zaslišanja stranke ni mogla vplivati na odločitev, je ob zakonski opredelitvi kršitve kot bistvene, neupoštevno. Ne glede na to pa sodišče dodaja še, da tožena stranka, ob smiselnem sklicevanju na dokazno moč javne listine, spregleda določbo 171. člena ZUP, po kateri je dovoljeno izpodbijati zakonsko domnevo o resničnosti dejstev, ki jih javna listina potrjuje.