OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00091789
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 88, 88/1,. ZZK-1 člen 243.
kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - nepošten pogodbeni pogoj - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dogovor o valutni klavzuli
Za izkaz izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke ne zadošča njeno sklicevanje na abstraktna zakonska merila, temveč mora izkazati tudi druga ustrezna ravnanja, skladna vestnemu in poštenemu ravnanju po standardu profesionalne skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00091670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161.
začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - pravica do družinskega življenja - preizkus sklepa
Ker je bilo z začasno odredbo odločeno, da se denarna kazen izreče tistemu od udeležencev, ki krši obveznost iz začasne odredbe, na podlagi izpodbijane odločitve, da "se izterja denarna kazen, izrečena s sklepom o začasni odredbi," ni moč ugotoviti, od katerega od udeležencev se denarna kazen izterja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092122
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9, 5/2-10, 81, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 243.
avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - pravica reproduciranja avtorskega dela - izvedensko mnenje - prepovedni zahtevek - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - dogovorjena cena - običajen avtorski honorar - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - primerna civilna kazen - huda malomarnost - zavrnitev dokaznega predloga
Če sta pravdni stranki že poslovno sodelovali glede podobnega izkoriščanja pravic, je takrat dogovorjeno plačilo najboljše merilo za ovrednotenje prikrajšanja pri nedovoljenem izkoriščanju. Res je, da pravdni stranki nista sklenili avtorske pogodbe, vendar je tekom njunega poslovnega sodelovanja tožnik očitno dopuščal, da toženka svoje poslovalnice opremlja z elementi, nad katerimi ima avtorsko pravico tožnik. Za to (ter za svoje siceršnje projektantske, nadzorne in koordinacijske storitve) je prejemal tudi plačilo, in sicer za vse skupaj v višini 10 % od vrednosti investicije v posamezno poslovalnico. V taki situaciji se primerne odškodnine ne določi po eni izmed metod za ugotavljanje običajnega honorarja, ampak je potrebno ugotoviti, kolikšen del dogovorjenega honorarja je oziroma bi predstavljalo nadomestilo za zakonito uporabo.
Eno izmed pomembnih meril pri določanju višine civilne kazni je tudi to, kako visok je avtorski honorar: če je ta manjši, bo utemeljeno višje povečanje, če je razmeroma velik, pa bo povišanje nižje. Ker je v obravnavani zadevi avtorski honorar za uporabo tožnikovih elementov v 12 poslovalnicah po vsej Sloveniji sorazmerno nizek, je ustrezno, da je civilna kazen izrečena ob upoštevanju zgornjega odstotka izrečenih civilnih kazni v primerljivih zadevah.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožnikova avtorska pravica kršena, bi moralo (brez ugotavljanja, ali obstoji nevarnost za ponovno kršitev avtorske pravice) izreči tudi prepoved izvajanja bodočih kršitev.
Postavljeni zahtevek je v zvezi s prvotnim zahtevkom in izvira iz istega zatrjevanega dogajanja med pravdnima strankama in temelji na istih dokaznih predlogih, zato je pritožbeno sodišče mnenja, da bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo moral tožnik vlagati novo tožbo.
To, da tožnica nima namena odpraviti napake, bi sicer bilo pravno lahko odločilno (po 106. členu OZ, na katerega se pritožnica sklicuje, lahko namreč upnik odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, "če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil"). Vendar pa bi toženka za možnost uspeha s svojo pritožbo v njej morala tudi natančno pokazati, da je to zatrjevala že pred sodiščem prve stopnje (v kateri vlogi; na katerem naroku), pa da je bila glede tega preslišana.
stroški preživljanja - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova
Izvršilno sodišče samo vsebinsko ne more odločati o tem, ali so bili določeni izredni stroški dejansko potrebni za preživljanje otroka, kot to določa prvi odstavek 199. člena DZ, saj takšna presoja presega njegove pristojnosti in je pridržana izključno pravdnemu sodišču. Ker izredni stroški v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, terjatev ni nesporno ugotovljena in zato ni primerna za izvršbo.
BANČNO JAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00092087
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 5, 6, 88.
dolgoročni kredit v CHF - delna sodba - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutna klavzula v CHF - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa - uporaba ZVPot - euro skladna razlaga prava - konverzija terjatev - dokazna ocena sodišča
Sodišče prve stopnje je kot precedenčni pravni vir pravilno upoštevalo, povzelo in sledilo stališčem iz sodbe VSRS II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023. Vrhovno sodišče ima kot najvišje sodišče v državi položaj precedenčnega sodišča, v pristojnosti katerega so mehanizmi za zagotavljanje enotne sodne prakse in s tem za zagotavljanje enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). V nadaljnjem razvoju sodne prakse so bila namreč po odločbah Ustavnega sodišča RS in v njih zavzetih stališčih o ustavnopravnih vidikih, povezanih s presojo ničnostnih zahtevkov, in upoštevaje nadaljnjo prakso SEU prej sprejeta stališča revidirana in nadgrajena z novimi izhodišči, katerih bistvo je v: - zaostreni vsebini pojasnilne dolžnosti, zlasti glede na konkretna pogodbena bremena v potrošnikovem življenju; - stališču, da so razlogi v štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki utemeljujejo sklep o nepoštenosti pogodbenega pogoja, določeni alternativno; - razlikovanju med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih oscilacij valutnega para na drugi strani; ter - vzpostavljeni povezavi med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč njegov bistveni del.
Toženka je sicer zatrjevala, da je preverjala kreditno sposobnost tožencev z izračuni fiktivnih obrokov, povečanih za 17,6 % oziroma celo do 30 %, vendar je bilo prav po zaslišanju bančnega uslužbenca, zlasti pa po zaslišanju prvega tožnika in drugih komitentov toženke ugotovljeno, da niti o teh izračunih toženka potrošnikov ni ustrezno informirala.
Toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti glede glavnega pogodbenega pogoja, zato vključitev klavzule zamenljivosti v izpodbijano pogodbo (in njeno kasnejše pozivanje k uresničitvi te klavzule) v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo o veljavnosti izpodbijanih pravnih poslov.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - denarni zahtevek
Ker je upravitelj skladno z ZFPPIPP prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, je po jasni določbi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP tožnica izgubila izločitveno pravico. Uveljavljanje lastninske pravice na nepremičnini, pridobljene na izviren način, pomeni uveljavljanje izločitvene pravice. Ker je tožničina izločitvena pravica s prodajo v stečajnem postopku prenehala, bi bilo sicer bolj prav tožbeni zahtevek zavrniti in ne zavreči.
Iz splošne določbe prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP (načelo koncentracije) izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka. To pomeni, da bi tožnica morala svojo denarno terjatev (ne glede na podlago) najprej prijaviti v stečaju zapuščine. To velja tako za denarno terjatev iz naslova vlaganj kot tudi za nadomestno denarno terjatev izločitvenega upnika po prodaji premoženja v stečajnem postopku. Šele prijava terjatve v stečajnem postopku bi omogočala preizkus terjatve po stečajnem upravitelju in drugih upnikih.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 384/6, 399, 399/4, 399/4-6, 401, 405, 405/5. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - negativna dejstva - negativa non sunt probanda - nedopustne pritožbene novote - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Sodišče prve stopnje je glede dolžnikovega ravnanja, ki je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo, navedlo, da je, ker se dolžnik ni opredelil do upraviteljičinega ugovora, štelo, da dolžnik upraviteljičine trditve priznava. Oprlo se je na drugi odstavek 214. člena ZPP, ki določa, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana in ki naj bi se uporabil skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je le navidez v nasprotju z določbo, da se sicer narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko izvede v primeru dolžnikove neudeležbe, vendar po petem odstavku 405. člena ZFPPIPP izrecno na podlagi izida dokazovanja. Kar je upraviteljica očitala dolžniku, so bile opustitve, t. i. negativna dejstva, ki jih ni mogoče neposredno dokazovati (v nasprotju z zatrjevanjem neobstoja dejstva je pri zatrjevanju obstoja dejstva po pravkar navedeni določbi ZFPPIPP dejstvo treba dokazovati kljub njegovi neprerekanosti - vendar pa to ni primer, ki bi bil zdaj pod presojo).
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 19/1, 51, 51/3. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti - paranoidna shizofrenija - nesporna dejstva
Nasprotni udeleženec je pred sprejemom povzročil prometno nesrečo, pri čemer je vozil pod vplivom opisane psihotične simptomatike in vplivom psihoaktivnih snovi (kokain in marihuana), kar vsekakor pomeni ogrožanje njegovega zdravja, življenja in premoženja ter tudi zdravja, življenja in premoženja drugih.
Ugotovljeni prometni nesreči nasprotuje pritožba, češ da ni nobenih dokazov, da je bil nasprotni udeleženec res njen povzročitelj. Ugotovljeno dejstvo izhaja že iz obvestila UPK, ga je pa potrdil tudi sam nasprotni udeleženec na naroku. Ker tudi njegov odvetnik do konca naroka ni nasprotoval opisanemu dejstvu, je sodišče pravilno štelo, da ni sporno. Na slednje kaže tudi to, da ob koncu naroka odvetnik ni imel nobenih pripomb in dokaznih predlogov.
Le na oddelku pod posebnim nadzorom je mogoče zagotoviti stalni nadzor, nadzorovano prejemanje terapije in spremljanje psihičnega stanja nasprotnega udeleženca.
OZ člen 168, 168/1, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/1.
odškodnina za materialno škodo - presoja višine odškodnine za nematerialno škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija - odločanje o stroških po načelu uspeha
Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenke medicinske stroke, da tožnik lahko zaradi trajnih posledic predmetne poškodbe vse običajne življenjske aktivnosti opravlja enako dobro, kot jih je pred poškodbo, in je zato tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrnilo.
Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče pri izračunu nepravilno najprej upoštevalo že plačani in valorizirani znesek ter šele nato sokrivdo tožnika in je s tem nepravilno uporabilo materialno pravo.
Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka »smeta« počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091229
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 286b.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvajanje dokazov - pravica do izjave - izvedensko mnenje - takojšnje grajanje procesne kršitve - nevarnost za življenje in zdravje
Pritožba ima sicer prav, da sámo dejstvo diagnosticirane duševne motnje, pomanjkanja uvida in opuščanja terapije samo po sebi še ne zadošča za sklep o hudem ogrožanju zdravja v smislu 39. člena ZDZdr. Vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo tudi druge okoliščine: o nepovratnih strukturnih spremembah v možganih, toksičnem dogajanju v možganih, ki pušča posledice predvsem na kognitivnih sposobnostih, kronifikaciji bolezni in posledični hudi invalidnosti, s katerimi se pritožba konkretizirano sploh ne sooči. Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
začasna odredba v družinskih zadevah - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki otroka s staršem - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - odklanjanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/2, 7, 7/1.
odmera pravdnih stroškov - nagrada odvetnika - stroški postopka - vrednost spora - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - materialno sosporništvo - zastopanje več oseb - odgovor na tožbo
Toženki je v postopku res zastopal isti pooblaščenec, ki je zanju vložil enoten odgovor na tožbo, a to v konkretni zadevi ni vplivalo na višino njegove nagrade.
Zahtevki z istovrstno dejansko podlago kljub morebitnemu skupnemu obravnavanju ohranijo svojo samostojnost in se vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Prvi odstavek 7. člena OT predvideva povišanje vrednosti storitve le v primeru materialnega sosporništva, ki v tej zadevi ni podano.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 49.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroški izvedenca - plačilo za delo izvedenca - potni stroški - nestrinjanje z dokazno oceno
Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skrbnost dobrega gospodarja - kasko zavarovanje vozila - protispisnost - podzavarovanje - dokazno breme
Ne glede na to, da je za zavarovalnico določena višja stopnja skrbnosti kot za zavarovalca, je od njega vseeno mogoče pričakovati (vsaj to), da preveri pravilnost podatkov v zvezi s predmetom zavarovanja.
izvršljiva sodna poravnava - pogojno izvršljiva obveznost - prenehanje obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve - ugovor upnika - odločitev o ugovoru
Pritožnik utemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o njegovem ugovoru. To, da je sodišče prve stopnje obvestilo upravitelja o neutemeljenosti ugovora, ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu in obrazložiti zavrnitve ugovora. S sklepom o razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00091931
ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.
Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.