Primarni vzrok za nevarno situacijo je ustvaril toženec s tem, ko je na ravnem delu ceste, kjer je bila hitrost omejena na 90 km/h, po opravljenem prehitevanju, nenadoma, brez prometnega razloga in nepravilno, ne da bi na tako veliko zmanjšanje hitrosti ustrezno opozoril voznika za sabo, zmanjšal hitrost na 29 km/h, zaradi česar je moral voznik vozila za njim nenadoma ukrepati in zato za prometno nesrečo pretežno, v višini 70% odgovarja toženec.
Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega valjajo smiselno pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu.
Arogantno, nestrpno ter neprimerno obnašanje delavca do svojih sodelavcev, ki po navodilu delodajalca opravljajo kontrolo bolniškega staleža na delavčevem domu, je po oceni pritožbenega sodišča mogoče opredeliti kot kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav delavec tega na stori v delovnem času na svojem delovnem mestu. Med delavčeve obveznosti je mogoče uvrstiti tudi njegovo obnašanje v času kontrole odsotnosti z dela zaradi zdravstvene nezmožnosti in oviranje sodelavcev pri izvajanju kontrole.