posojilna pogodba - zmota in nesporazum - vračilo dela posojila
Okoliščine, čemu je bil denar, ki si ga je toženec sposodil, namenjen, pa na pogodbene obveznosti ene ali druge stranke ne vplivajo, ne spreminjajo pravne narave sklenjene posojilne pogodbe, zato so trditve o zmoti oz. nesporazumu neutemeljene.
povzročitev škode na stanovanju - odstranitev škodne nevarnosti
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v stanovanju zaradi zamakanja v jeseni leta 2000, in ker je ugotovilo, da je bil vzrok zamakanja v stanovanje tožeče stranke zelo slabo stanje strehe v delu, kjer se nahaja kopalnica tožene stranke, ter v delu, kjer se nahaja terasa tožene stranke, pri čemer je toženec prizidek na mestu terase izdelal nestrokovno in malomarno in da so dela nedokončana, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo zahtevi tožeče stranke po povrnitvi škode.
ZOR člen 378, 378/1-1, 378, 378/1-1. URS člen 22, 22. ZPP člen 458, 458.
spor majhne vrednosti - kršitev načela enakosti - zastaralni rok
Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje v drugi zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek, medtem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, na podlagi dokazne ocene, opravljene v skladu z 8. členom ZPP, ugotovilo drugače, še ne pomeni, da je bilo kršeno načelo enakosti.
v konkurenci lastninskega upravičenja obdarjencev, od katerih vsi niso dobroverni pridobitelji, močnejšo lastninsko pravico tisti dobroverni pridobitelj, čeprav je slaboverni že dosegel zemljiškoknjižni vpis.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1, 12, 12/1, 13, 51, 51/2, 58, 58/1. ZPP člen 353, 353.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - solastni delež na stanovanju
V skupno premoženje pravdnih strank je spadal osebni avto, ki ga je toženec kupil v času izvenzakonske skupnosti, ne pa stanovanje, ki ga je kupil po razpadu te skupnosti. Ni pomembno, ali je kupnino za stanovanje pridobil s prodajo skupnega avtomobila. Nakup stanovanja po prenehanju izvenzakonske skupnosti je predstavljal toženčevo odločitev, ki ne more biti ne v škodo, ne v korist tožnici.
redna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V skladu s členi 88/3 ter 90 ZDR je potrebno v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe preveriti možnosti zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delavec zaposlen in ne pri drugem delodajalcu.
pravilnost izvedenskega mnenja - nepravilen izračun uspeha v pravdi
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, na katerega sta pravdni stranki sicer dali pripombe, nista pa predlagali novega izvedenca. Sodišče samo o vprašanjih, ki jih je obravnaval izvedenec ne more sprejemati drugačnih zaključkov, saj z ustreznim strokovnim znanjem ne razpolaga in je prav zato postavilo izvedenca (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
javna dela - transformacija delovnega razmerja - rok - sodno varstvo
Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito oz., da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva po določbi 204/3 člena ZDR. Isto velja za spor v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, sklenjene v skladu s 63. členom ZDR.
Za pogodbo o zaposlitvi, ki jo brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene z delodajalcem - izvajalcem javnih del, ne velja določba 54. člena ZDR. Določba 54. člena ZDR ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in je v ZDR tudi umeščena med določbe, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če gre za opravljanje javnih del, določbe o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas sploh ne pridejo v poštev.
Fizično obračunavanje s sodelavko, grožnje in dejstvo, da je delavec sodelavki pljunil v obraz, so tako hude kršitve pogodbenih obveznosti, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Delavec se ni odzval vabilu na zagovor, čeprav je bil pravočasno vabljen. Zaradi odhoda k zdravniku je svojo odsotnost opravičil 5 minut pred predvidenim zagovorom, vendar to ne pomeni, da mu delodajalec ni omogočil zagovora.
ZDR člen 90, 90. ZJU člen 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 151, 151/1, 163.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Določili 149. in 163. člena ZJU kot specialnega predpisa, urejata postopek nadaljnje ohranitve delovnega razmerja javnega uslužbenca, katerega delo na delovnem mestu, na katerem dela, ni več potrebno. Na podlagi 1. točke 1. odstavka 149. člena ZJU se v primeru, da je podan poslovni razlog, javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb premesti na prosto uradniško delovno mesto oz. strokovno-tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu. Če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša, se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi (1. odstavek 150. člena ZJU), če soglaša, pa stranki skleneta aneks pogodbi o zaposlitvi (1. odstavek 151. člena ZJU). ZJU torej ne predvideva instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR, ampak delodajalca glede nadaljnje ohranitve zaposlitve delavcu, kateremu se odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, omejuje tako, da lahko delavca premesti na drugo delovno mesto le pod pogoji iz 163. člena ZJU.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena gradbena pogodba, v kateri je bila cena dogovorjena s klavzulo "ključ v roke". Pogodba s tako dogovorjeno klavzulo je za izvajalca del najbolj tvegan posel, saj vključuje takšna cena tudi plačila za dodatna dela. Samo, če pride do spremenjenih okoliščin, ima pri takem dogovoru izvajalec naknadno pravico terjati plačilo za pozneje naročena dela, ki so bila izvedena zaradi spremembe.
pogodba o odstopu terjatev - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu - vpis v delniško knjigo - razmerje med družbo in delničarji
Vpis v delniško knjigo (232. čl. ZGD) je pomemben za razmerje med družbo kot izdajateljico delnic in njenimi delničarji, torej je pomemben pri vprašanju, komu je družba dolžna izpolniti obveznosti, ki so zanjo nastale z izdajo delnic (torej komu mora opraviti izplačilo dividend in komu mora omogočiti uresničevanje upravljalskih pravic).
Za kaznovanje stranke zaradi žalitve druge stranke v postopku ni potrebna zahteva ali pobuda žaljene stranke, temveč se za kaznovanje odloči sodišče samo. Namen kazni je zavarovanje zaupanja v sodstvo in ugled in avtoritete sodstva. Kaznovanje po 109. členu ZPP ne pomeni kaznovanja za kaznivo dejanje.
nastanek taksne obveznosti za sklep o odlogu izvršbe – zamuda – neskladje med izrekom in razlogi
Pravilno je stališče pritožnika, da ni bil v zamudi s plačilom takse za sklep o odlogu izvršbe predno mu je bil ta sklep vročen, saj pred tem taksna obveznost zanj ni nastala ( 2. tč. 2. odst. 4. čl. Zakona o sodnih taksah, ZST).
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 109, 108, 109.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odpravnina
V primeru, ko je delavec tudi družbenik družbe, v kateri je zaposlen, njegovega statusa delavca ni mogoče obravnavati ločeno od statusa družbenika. Zaradi izjave, ki jo je tožnik podal kot družbenik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ne more uspešno uveljaviti svojih zahtevkov zoper ostale družbenike iz naslova delovnega razmerja (dodatek za delovno dobo, odpravnina po 109. členu ZDR). Izjava družbenika, dana v postopku izbrisa družbe (o prevzemu obveznosti družbe), se je namreč nanašala na obveznosti, ki bi jih imela družba do tretjih oseb, ne na obveznosti do družbenikov.
Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.