CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038737
OZ člen 131, 171. ZEN člen 3, 123, 123/1, 123/2.
denarna odškodnina - premoženjska škoda - vzpostavitev prejšnjega stanja - mejnik - uničenje mejnikov - odstranitev mejnika - urejena meja - obnova meje v naravi - označitev meje v naravi - geodetska storitev - dolžnost zmanjševanja škode
Izhajajoč iz določbe 123. člena ZEN je postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko zaupana le geodetskemu podjetju, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je toženec odgovoren za prestavitev dveh mejnikov. Po določbi 3. člena prej citiranega zakona je zasutje ali kakršnokoli poškodovanje mejnikov prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 123. člena ZEN. Le ob ustreznem dogovoru lahko mejnike odstranijo tudi lastniki sosednjih zemljišč sami (drugi odstavek 123. člena ZEN). Toženec je posegel v mejni znamenji, zato je bil zavezan k vzpostavitvi prejšnjega stanja.
zahteva za izločitev sodnika - uporaba jezika v postopku - preiskovalni postopek - pravno sredstvo
Podobno kot predsednica sodišča tudi sodišče druge stopnje opozarja, da ni mogoče enačiti okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti iz 6. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot predmetom zahteve za izločitev sodnika, z okoliščinami, ki so predmet drugega pravnega sredstva in o katerem odloča drug stvarno pristojen sodnik oziroma senat sodišča, ki sodi v zadevi.
V petem odstavku 12. člena podizvajalske pogodbe med R., d. o. o. in V. d. d. z dne 22. 9. 2015 (ki je skladno z drugim odstavkom njenega 8. člena ter četrtim odstavkom 7. člena izvajalske pogodbe (med R., d. o. o. in toženo stranko) z dne 22. 9. 2015 tudi sestavni del slednje) je povsem jasno in nedvoumno določeno, da bo zadržanih 5 % zneskov po situacijah naročnik (t. j. tožena stranka) plačal podizvajalcu (V. d. d.) najpozneje v 30 dneh od datuma uspešno opravljenega prevzema del (oziroma podpisa zapisnika o primopredaji pogodbenih del) in dostave garancije banke ali zavarovalnice za odpravo napak v garancijskem roku, poplačilu skupnih stroškov, ki so vezani na podizvajalca in izplačilu zadržanega zneska s strani naročnika. Navedeni pogoji za sprostitev zadržanih sredstev so torej določeni kumulativno. Že odsotnost enega pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Med strankama ni sporno, da podizvajalec V. d. d. navedene garancije za odpravo napak izvajalcu R., d. o. o. (še) ni izročil.
Podizvajalec zaradi unovčenja garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne more biti glede izplačila zadržanih sredstev v boljšem položaju, kot če bi vsa pogodbena dela opravil v celoti, kakovostno in pravočasno. Ker torej že obravnavani kumulativno določen pogodbeni pogoj za izplačilo zadržanih sredstev ni podan, tožena stranka vtoževanega zneska na tej (pogodbeni) podlagi ni dolžna plačati tožeči stranki, neprijava terjatve izvajalca R., d. o. o., povezane z garancijo za odpravo napak, v stečajni postopek nad podizvajalcem V. d. d., pa na to ne vpliva.
Ker pogoji za izplačilo zadržanih sredstev po podizvajalski pogodbi niso izpolnjeni, posledično tudi ni moč govoriti o zapadlosti te terjatve podizvajalca do izvajalca kot enega od kumulativno določenih pogojev za neposredno plačilo podizvajalcem v skladu z določbo 631. člena OZ.
Volja izvajalca za pripoznanje podizvajalčeve terjatve mora biti nesporno izkazana, domnevana volja za pripoznanje namreč ne zadošča. V obravnavanem primeru pa iz dopisa z dne 5.10.2018 in delilnika zadržanih sredstev z dne 22.11.2018 omenjenega izvajalca celo izrecno izhaja, da plačilu zadevne terjatve podizvajalcu nasprotuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
ZDR-1 v 75. členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Torej ZDR-1 ne zahteva podpisa nove pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem prevzemnikom in delavcem.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tudi ni bistveno, ali je tožnik oddelal delo. Bistveno je, da je delodajalcu zamolčal, da je v rednem delovnem službenem času opravljal delo za svoje podjetje.
nadomestni sklep - pravica do izjave - kontradiktornost izvršilnega postopka - odgovor na pritožbo
Pravica do izjave v postopku narekuje dvostranskost pravnih sredstev.
Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka ne more biti ustavno dopusten razlog za to, da se v postopku s pritožbo zoper sklep popolnoma izključi uporaba določb, ki stranki omogočajo odgovor na pritožbo. Taka izključitev je še zlasti nesprejemljiva pri sklepih, s katerimi sodišče meritorno odloči o zadevi in pri pomembnejših procesnih odločitvah.
Predvsem je nujna dvostranskost pravnih sredstev v zadevah, ko sodišče pravnemu sredstvu ugodi in odločbo sodišča prve stopnje spremeni. Če četrti odstavek 9. člena ZIZ velja za sodišče druge stopnje, velja ravno tako za sodišče prve stopnje, ko uporabi zakonsko pooblastilo iz osmega odstavka 9. člena ZIZ.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za pritožbo - tek roka - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začetek teka roka - zadržanje teka roka
Izpodbijani sklep je bil dedinji vročen 28. 5. 2020, v času veljave začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Tek procesnih rokov (tudi roka za pritožbo) v nenujnih sodnih zadevah (takšna je tudi obravnavana zadeva) je bil v tem času prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Glede na to je 15-dnevni pritožbeni rok v obravnavani zadevi začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 15. 6. 2020. Dedinja je vložila pritožbo 16. 6. 2020, po preteku pritožbenega roka. Njena pritožba je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (drugi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP).
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - pogojna obsodba - velika premoženjska korist - zakonski znak kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - zavrnilna sodba na II. stopnji
244. člen KZ, zakonski znak po drugem odstavku, opis kaznivega dejanja.
Zagovornik ima prav, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v obtožbi in izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ, saj ni navedeno, da je obdolžencu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Gre torej za specifičen in jasno določen zakonski znak, ki poleg samostojnega znaka velike premoženjske koristi ali velike premoženjske škode, pomeni kvalifikatorno obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 244. člena KZ. Opredeljuje namreč subjektivni znak obdolženčeve volje oziroma posebnega namena (motiviranega naklepa), da drugemu pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjsko škodo. Ugotavljanje tega namena je predmet dokazne presoje sodišča, ugotovitve in zaključki v zvezi s tem pa obligatorni oziroma nujni sestavni del obrazložitve sodbe. Zato je ta zakonski znak nujni sestavni del opisa kaznivega dejanja v kvalificirani obliki po drugem odstavku 244. člena KZ, saj sicer opis ne zajema vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja.
S sklepom o postavitvi izvedenca pridobi izvedenec poseben procesni položaj, s tem pa tudi dolžnost odzvati se vabilu in podati izvid in mnenje. Sodni izvedenec ima kot strokovni pomočnik sodišča možnost, da ga sodišče na njegovo zahtevo iz opravičenih razlogov oprosti dolžnosti izvedovanja. Po oceni pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera izkazano, da je sodišče zmotno presodilo pogoje, ki morajo biti podani za denarno kaznovanje po 248. členu ZPP, zaradi česar je izrečena denarna kazen neustrezna. Sodišče je sicer sodnemu izvedencu določilo 30 dnevni rok in nato dodatni 5 dnevni rok, vendar je to najkrajši razpon za določitev roka, pri čemer bi glede na ostale okoliščine, pri izbiri ukrepa za aktivacijo sodnega izvedenca moralo pristopiti na manj represiven način.
Sankcije zoper sodnega izvedenca so namreč zgolj sekundarne, saj njihov namen ni zagotovitev večje učinkovitosti postopka, temveč zgolj disciplinski, usmerjen v varovanje integritete pravnega reda. Kaznovanje sodnih izvedencev je tako skrajni ukrep, ko je izkazana popolna, dalj časa trajajoča pasivnost in neodzivnost sodnega izvedenca, kar pa v predmetni zadevi ni podano. Sodni izvedenec je izvedensko mnenje sodišču posredoval in s tem izpolnil v sklepu naloženo obveznost podati izvid in mnenje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec pritožbe ni podpisal. Takšna pritožba je nepopolna in jo je potrebno zavreči, saj se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo
Sodišče druge stopnje se strinja s podpredsednikom sodišča, ko v razumljivih razlogih sklepa pravilno ugotavlja, da je vsebina odklonitvenega razloga iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, bodisi sodnikovo osebno prepričanje ali kakšna okoliščina na njegovi strani, ki pri razumnem človeku ustvarjata dvom v nepristranskost sodnika in nepravilnost sodnikovih odločitev, s katerimi se posamezni procesni udeleženec ne strinja. Te so predmet samostojnih pravnih sredstev, ki morajo biti šele v nadaljevanju postopka preizkušena in ne že znotraj pravnega sredstva z drugim predmetom in namenom obravnavanja.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nujno sosporništvo - pripoznava zahtevka - pravni interes za pritožbo
Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 318 ZPP.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo člena 196 ZPP, saj je drugotožena stranka z vlogo z dne 24. 1. 2020 pripoznala še preostale tožbene zahtevke ter navajala, da jih je dejansko pripoznala že v vlogi z dne 19. 6. 2019. Pravni interes za izpodbijanje zamudne sodbe, ker je tožbeni zahtevek pripoznal in je sodišče izdalo zamudno sodbo, bi tako imel s takšnimi razlogi kot jih navaja prvotoženec v pritožbi, drugotoženec, ki pa pritožbe ni podal. Za prvotoženo stranko in s tem tudi za drugotoženo stranko kot nujna sospornika pa so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe in se tako pripoznava tožbenega zahtevka drugotožene stranke ni mogla raztezati na zamujeno dejanje prvotožene stranke, ki odgovora na tožbo ni podala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbe člena 196 ZPP in pritožba v tem delu ni utemeljena.
ZZVZZ člen 78a. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
odškodninska odgovornost bolnice - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - očitek opustitvenega ravnanja - nujno zdravljenje - parkinsonova bolezen - obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - neizpolnitev obveznosti - neporavnane obveznosti - pravica do zdravstvenega varstva - hospitalizacija - potrebno zdravljenje - nujnost postopka - presoja vseh okoliščin - izpolnitev pogoja - samoplačniška storitev - opcija - podjemna pogodba - plačilo storitev - zakonodajna protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - postavitev izvedenca medicinske stroke - izločitev izvedenca - kršitev pravice do izjave
ZZVZZ določa, da se zavarovancem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačila prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in da lahko v tem času (dokler prispevki niso plačani) na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje (78.a člen ZZVZZ). Kriterije nujnega zdravljenja določa drugi odstavek 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki kot nujno zdravljenje šteje (poleg nekaterih poškodb, zastrupitev, nalezljivih bolezni itd., kar ne pride v poštev za ta primer) tisto zdravljenje, ki je potrebno za »preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij.« Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da za dne 8. 8. 2014 predvidena tožnikova hospitalizacija ni ustrezala kriterijem nujnega zdravljenja v smislu citiranega predpisa. Zato je zaključilo, da je prva toženka tožnika, ki v tistem času nesporno ni imel plačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, upravičeno odklonila in s tem torej ni ravnala protipravno.
Predmet te pravde ni ugotavljanje tožnikovega zdravstvenega stanja, klinično ovrednotenje celotnega poteka zdravljenja in prognoze tožnikove bolezni, temveč le vprašanje, ali je bila hospitalizacija 8. 8. 2014 nujna v smislu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvenih storitev (že iz obveznega zavarovanja, še toliko pa bolj to velja za samoplačniške storitve) se po večinski sodni praksi obravnavajo kot podjemna pogodba. Pogodba o delu pa je odplačna pogodba in tudi iz samega imena samoplačniškega zdravljenja izhaja, da mora za takšno zdravljenje pacient sam plačati. Tožnik v svojem razpravljanju o možnosti samoplačniškega zdravljenja ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, da bi bil pripravljen in zmožen samoplačniško hospitalizacijo plačati; take navedbe pa bi bile tudi v očitnem nasprotju z njegovimi poprejšnjimi navedbami (primerjaj I. točko tožbe) in izpovedbo, da je bil v finančnih težavah, da je moral zato uporabljati storitve pro bono zdravstvenih ambulant in da se je preživljal s pomočjo očetove pokojnine.
ZIZ člen 15, 270, 270/2. ZPP člen 115, 115/1, 212, 214, 214/2, 261, 261/1, 261/2, 280, 280/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 2, 2-2.
začasna odredba - smiselna uporaba določb ZPP - priprava na narok - preložitev naroka - vabilo na narok - dokazno breme stranke - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujne zadeve - postopek zavarovanja z začasno odredbo
Pritožba opozarja, da zaradi ukrepov v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) roki za izpolnitev s sklepom naloženih procesnih dejanj še niso iztekli. Taka trditev je napačna. V zadevi, ki jo obravnava višje sodišče v zvezi s to pritožbo, gre za odločanje o začasni odredbi, torej za zadevo zavarovanja. Če je prekinitev teka rokov veljala za zahtevek po tožbi, to ne velja za postopek zavarovanja.
Ko sodišče ne izvede dokazov, ki jih je stranka predlagala v zvezi s svojimi trditvami (ne da bi zato navedlo potrebne razloge), potem pa ji očita, da dokaznemu bremenu ni zadostila, je s tem podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Višje sodišče se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, zakaj ni preložilo naroka z dne 8. 6. 2020. Stališče sodišča prve stopnje je pretogo za razmere, kot so veljale v juniju 2020, torej takoj po preklicu epidemije, ko so sodišča množično razpisovala obravnave.
Pri tem gre za nekaj novega, vendar pa je za to, da bi taka izpoved lahko postala dejstvo v smislu določb ZPP, potrebno, da ga stranka kot takega tudi zatrjuje in da na tem temelji svoja stališča; s tem, ko tožeča stranka na narok ni pristopila, ne glede na razlog nepristopa, bi moralo sodišče prve stopnje, če je tako dejstvo vzelo za podlago odločbe, nasprotno stranko s tem seznaniti in ji dati tudi možnost izjave o njem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
postopek za ureditev meje - sklep o odmeri izvedenine - plačilo izvedenine - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopku za ureditev meje - delitev stroškov - zakonska podlaga za delitev stroškov - mejaš kot stranka v postopku - narok za ureditev meje - sklenjena sodna poravnava - učinek pravnomočnosti - razveljavitev sodne poravnave - predmet sodne poravnave - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca nedopustna in prepozna, so pravilne v toliko, da takšne pritožbe ne bi mogel vložiti zoper sklenjeno sodno poravnavo, ki ima učinke pravnomočne sodbe in je zato zoper njo mogoče le izredno pravno sredstvo razveljavitve sodne poravnave. A prvi nasprotni udeleženec pritožbe ni vložil zoper sklenjeno sodno poravnavo, ampak zoper sklep o odmeri izvedenskih stroškov, kar ni bilo predmet sklenjene poravnave.
Drugi nasprotni udeleženec je v postopku moral sodelovati, saj to terjajo pravila, ki urejajo nepravdni postopek oziroma postopek za ureditev meje. Meja pa se je dejansko urejala med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem, zato sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu stroškov pravilno ni naložilo.
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - uporaba Zakona o odvetniški tarifi - nagrada zagovornika - seznanitev
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa in kot je nedvomno zapisano v pojasnilih k tar. št. 4100 ZOdvT, nagrada za prvo seznanitev s primerom nastane le enkrat, ne glede na to, na kateri stopnji postopka odvetnik prevzame primer. Kot je pravilno argumentiralo prvo sodišče, osnovna nagrada ni vezana na posamezni spis, pač pa na primer kot tak.
Ker sodišče s sodbo ni odločilo o višini pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan plačati toženki, je toženka podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Toženka je sodbo sodišča prve stopnje prejela 28. 1. 2020, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa je sodišče prejelo 12. 2. 2020, torej pravočasno ter o pravdnih stroških odločilo z izpodbijanim (dopolnilnim) sklepom.
ZP-1 člen 68, 163, 163/9. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - krvna analiza - strokovni pregled - načelo materialne resnice - načelo in dubio pro reo - pravna kvalifikacija
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo dokazno oceno, ko je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da v pravilnost ugotovljene koncentracije alkohola, ki jo je izvedla pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz, ne dvomi. To pa pomeni, da je (kljub drugačnemu rezultatu, ki ga je prikazal preizkus z elektronskim alkotestom) štelo za dokazano, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu najmanj 1,32 grama alkohola na kilogram krvi.
Kljub dokazni oceni, da je rezultat analize krvi verodostojen (in prepričljivejši kot rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom), obdolženca ni spoznalo za odgovornega prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP zgolj zato, ker je izhajalo iz napačnega stališča, da je potrebno uporabiti dokaz, ki je obdolžencu v korist.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekluziven rok - stroški postopka
Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrglo kot prepozno vložen predlog za oprostitev plačila taks. Na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o sodnih taksah lahko obsojenec zaprosi za oprostitev plačila taks v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Rok 15 dni je materialni, prekluziven rok, kar pomeni da ga ni moč podaljšati.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 245/2. OZ člen 131, 132, 168, 168/1.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - zmanjšanje stečajne mase - postopek osebnega stečaja
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki je sprostila denarna sredstva depozita, zmanjšana stečajna masa, kar predstavlja v konkretnem primeru škodo, ki je nastala. Če toženka ne bi kršila prepovedi iz začasne odredbe in ne bi sprostila sredstev depozita, bi znesek 400.000,00 EUR s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi, kot so bile dogovorjene s Pogodbo o depozitu in Dogovorom št. 1, pripadal v stečajno maso, kot med tožnico in toženko sklenjen depozit v višini 500.000,00 EUR. Ker škoda izvira neposredno iz ravnanja toženke, je podana tudi vzročna zveza, s čemer so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.