izvršilni stroški - stroški ugovora tretjega - potrebni stroški za izvršbo - stroški predloga za odlog
V razmerju med upnikom in tretjima je sporna le vrednost nepremičnine, glede katere tretji utemeljujeta, da imata na njej pravico, ki preprečuje izvršbo, zato je pravilna podlaga za odmero stroškov vrednost te nepremičnine oziroma njunega solastniškega deleža na njej.
Pri stroških tretjega (kot tudi dolžnika) se (dodatno) zahteva krivdni prispevek upnika, ki je v tem, da je ta stroške tretjemu povzročil neutemeljeno. Vendar pa tudi tretjemu (in dolžniku) ni mogoče priznati drugih stroškov, kot le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe ne prispeva k čimprejšnji opravi izvršbe, ampak predstavlja začasen zastoj v postopku in torej že objektivno ne more predstavljati ravnanja, potrebnega za izvršbo.
postavitev začasnega zastopnika - taksni zavezanec - posebni primeri zavezanca za plačilo - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - specialna ureditev - postopek za plačilo sodne takse - izterjava neplačane takse
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesni zakon, ko je obrazložilo, da z zakonom določeni roki niso podaljšljivi in je predlog tožeče stranke pravilno zavrnilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 34. člen ZST-1 v povezavi s 110. členom ZPP. Takšno stališče je zavzela obširna sodna praksa tako v primerih drugih zakonsko določenih rokov kot tudi v primeru petnajstdnevnega zakonsko določenega roka za plačilo sodne takse.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da specialno določilo iz 4. člena ZST-1 (da skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo) razveljavlja splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanj sodišča. Navedeno ne pomeni, da taksna obveznost ne nastane in je tudi v obravnavanem primeru nastala, razlika je le v tem, da sodišče skladno z določilom 4. člena ZST-1 neplačano takso vpiše v seznam taks in jo kasneje, ko je znano premoženje zastopanih, izterja, zadevo pa začne obravnavati brez plačila sodne takse, torej brez upoštevanja procesne predpostavke. Skrbnik je na 4. člen ZST-1 opozoril tudi v predlogu za podaljšanje roka, vendar navedene vloge ne gre šteti (tudi) kot ugovor zoper izdani plačilni nalog, saj je zoper plačilni nalog dopustno ugovarjati le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
ZIZ člen 15, 270, 270/2. ZPP člen 115, 115/1, 212, 214, 214/2, 261, 261/1, 261/2, 280, 280/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 2, 2-2.
začasna odredba - smiselna uporaba določb ZPP - priprava na narok - preložitev naroka - vabilo na narok - dokazno breme stranke - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujne zadeve - postopek zavarovanja z začasno odredbo
Pritožba opozarja, da zaradi ukrepov v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) roki za izpolnitev s sklepom naloženih procesnih dejanj še niso iztekli. Taka trditev je napačna. V zadevi, ki jo obravnava višje sodišče v zvezi s to pritožbo, gre za odločanje o začasni odredbi, torej za zadevo zavarovanja. Če je prekinitev teka rokov veljala za zahtevek po tožbi, to ne velja za postopek zavarovanja.
Ko sodišče ne izvede dokazov, ki jih je stranka predlagala v zvezi s svojimi trditvami (ne da bi zato navedlo potrebne razloge), potem pa ji očita, da dokaznemu bremenu ni zadostila, je s tem podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Višje sodišče se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, zakaj ni preložilo naroka z dne 8. 6. 2020. Stališče sodišča prve stopnje je pretogo za razmere, kot so veljale v juniju 2020, torej takoj po preklicu epidemije, ko so sodišča množično razpisovala obravnave.
Pri tem gre za nekaj novega, vendar pa je za to, da bi taka izpoved lahko postala dejstvo v smislu določb ZPP, potrebno, da ga stranka kot takega tudi zatrjuje in da na tem temelji svoja stališča; s tem, ko tožeča stranka na narok ni pristopila, ne glede na razlog nepristopa, bi moralo sodišče prve stopnje, če je tako dejstvo vzelo za podlago odločbe, nasprotno stranko s tem seznaniti in ji dati tudi možnost izjave o njem.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 58, 58-2, 59, 63, 63/1, 300, 300/1. ZIZ člen 17.
stečaj zapuščine - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - izvršilni naslov - prehod terjatve - napotitev na pravdo - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - aktivna legitimacija upnika - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pravočasna prijava terjatve - zavrženje prijave - prenehanje terjatve upnika
Ugovor o prerekanju terjatve lahko uveljavlja vsak upnik (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Aktivno legitimacijo za prerekanje terjatve drugega upnika ima tisti upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (prim. prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). To upravičenje ima vsak upnik, ki je v postopku prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenim v 59. členu ZFPPIPP. Ni sporno, da je S. K. svojo terjatev prijavil v tem roku. Njegova procesna legitimacija bi prenehala samo v primerih, ki jih določa 58. člen ZFPPIPP. Ker njegova prijava ni bila pravnomočno zavržena, njegove terjatve pa tudi niso prenehale, ker še niso nastopile okoliščine iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, je v tej fazi postopka treba dopustiti upniku S. K. aktivno legitimacijo za prerekanje terjatev upnikov. Drži, da je tudi njegova terjatev prerekana in da je sodišče prve stopnje na uveljavitev zahtevka za obstoj terjatve napotilo prav tega upnika (S. K.), vendar pa ZFPPIPP ne zahteva, da je za prerekanje terjatve aktivno legitimiran le tisti upnik, katerega terjatev je nesporna ali izkazana z listino, ki ima moč javne listine oziroma je celo imetnik judikatne terjatve.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka, da jo sodišče vzame v obravnavo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je ravnanje tožnika (ko je z delom nadaljeval), kakor tudi opustitve tožnika (ko je opustil namestitev zaščitnega varovala na rezalki, opustil nošnjo zaščitnih rokavic ter opustil namestitev zagozd pod kolesi tovornega vozila), bistveno prispevalo k nastanku škodnega dogodka in znaša delež tožnikovega soprispevka najmanj 30 %.
odločanje o stikih z otrokom - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal za verjetno, da je ponovna vzpostavitev stikov otroka z njim, kar zasleduje z začasno odredbo, nujen ukrep, ki ga je potrebno izvesti takoj zaradi preprečitve konkretno ogrožene otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038660
ZFPPIPP člen 60, 60/3, 60/4, 122, 122/4, 298a, 298a/2, 383. ZPP člen 128, 128/5, 156, 156/1, 166, 166/1, 310, 310/1.
izpodbijanje odločbe o stroških postopka - povod toženca za tožbo - potrebnost vložitve tožbe - priznanje terjatve - uveljavljanje terjatve - postopek osebnega stečaja - prijava terjatve v postopku osebnega stečaja - zavarovanje terjatve s hipoteko - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - odločitev o stroških pravdnega postopka
Stroški postopka po tožbi na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP bremenijo toženko (upnico), saj je bila ona zaradi nepredložitve podatkov tista, ki je dala povod za tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00050937
URS člen 22.. OZ člen 40, 40/3, 540.. SPZ člen 23.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/1.
preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti - pravni standard hude nehvaležnosti - pravica do izjave - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - razveljavitev darilne pogodbe - ničnost sporazuma - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - obseg pritožbenega preizkusa
OZ v 540. členu ureja poseben primer preklica darilne pogodbe in sicer iz razloga „hude nehvaležnosti“. Gre torej za materialnopravno predpostavko, zakonski dejanski stan, opisan v obliki pravnega standarda. Že zgolj z jezikovno metodo razlage je moč ugotoviti, da citirani pravni standard zahteva stopnjevano obliko „nehvaležnosti“, kar izraža s pojmom „huda“.
Pravica do izjave (22. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) v dokaznem postopku strankam daje načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Ta pravica se lahko omeji, če obstojijo sprejemljivi (ustavno dopustni) razlogi. Med takšne sodi tudi neizvedba tistih dokaznih predlogov, katerih dokazna tema (trditev o dejstvu) bodisi ni odločilna ali pa dokazni predlog ni ustrezno „substanciran“.
kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - prepovedana posledica - krivda - direktni naklep - čas storitve kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da naj bi prepovedana posledica kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, očitanega obdolženki, nastala šele s predložitvijo računa Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot že rečeno, je bilo obdolženkino kaznivo dejanje dokončano že s ponareditvijo poslovne listine, pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, pri tem pa se ne zahteva obdolženkina zavest o tem, da je že pravnomočno obsojeni P. K. to poslovno listino uporabil pri storitvi kaznivega dejanja pomoči v kaznivemu dejanju goljufije na škodo Evropske unije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 229. člena KZ-1 ter v zvezi z 38. členom KZ-1.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 245/2. OZ člen 131, 132, 168, 168/1.
začasna odredba - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - zmanjšanje stečajne mase - postopek osebnega stečaja
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki je sprostila denarna sredstva depozita, zmanjšana stečajna masa, kar predstavlja v konkretnem primeru škodo, ki je nastala. Če toženka ne bi kršila prepovedi iz začasne odredbe in ne bi sprostila sredstev depozita, bi znesek 400.000,00 EUR s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi, kot so bile dogovorjene s Pogodbo o depozitu in Dogovorom št. 1, pripadal v stečajno maso, kot med tožnico in toženko sklenjen depozit v višini 500.000,00 EUR. Ker škoda izvira neposredno iz ravnanja toženke, je podana tudi vzročna zveza, s čemer so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji napadene sodbe svojo odločitev napačno oprlo na določilo prvega odstavka 87. člena KZ-1, saj ta govori o zastaranju izrečene denarne kazni, ter s tem kršilo kazenski zakon obsojencu v škodo, saj je spregledalo določilo prvega odstavka 93. člena KZ-1, ki govori o zastaranju izvršitve stranske denarne kazni, s čimer je kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP.
gradbena pogodba - plačilo opravljenega dela - obseg opravljenih del - dodatna dela
Izvajalec ima pravico do plačila za opravljeno delo, a ima pravico le do plačila dejansko izvedenih del. Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo tudi ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna. V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka ni bilo mogoče ugotoviti niti obsega pogodbeno opravljenih del niti obsega dodatnih del, še manj pa preveriti vrednost opravljenih del.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tem pravilom sta definirani procesno trditveno in dokazno breme, in sicer ne kot procesna dolžnost stranke do sodišča ali do nasprotne stranke, pač pa do same sebe: navajanje relevantnih dejstev in predlaganje učinkovitih dokazov povečuje možnosti stranke za uspeh v pravdi.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 7, 8, 8/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.. URS člen 35.. DZ člen 114, 122, 130, 130/1.
izpodbijanje očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - pravica do ohranitve družinskih razmerij - varstvo koristi otroka - izjava otroka
Osrednje vprašanje te pravde je ravno navedeno vprašanje, in sicer ali je bolj v korist otroka, da obdrži pravnega očeta (nasprotnega udeleženca) ali da izve za svoj izvor. Prvostopno sodišče pa ni opravilo prave presoje, kaj je bolj v korist otroka - da obdrži domnevnega pravnega očeta in s tem ohrani obstoječe razmerje z očetom ali da izve za svoj izvor.
ZPP člen 8, 214, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ-1 člen 68, 71.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o dobavi toplote - dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - etažni lastnik - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - dolžnost plačila upravniku - neplačane pogodbene obveznosti - poravnava zapadlih obveznosti - računi - neprerekane trditve
Relativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038291
OZ člen 172, 172/1.. ZPP člen 286.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18/1, 19, 19/3.
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba - pravno priznana škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - prekluzija - nagrada odvetniku - pripravljalna vloga - zvišanje tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem pravilno upošteva stališče sodne prakse, da predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba tisto škodo, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - podatki iz uradne evidence
Sodišče prve stopnje je v okviru predmetnega postopka po prejemu obvestila ministrstva, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk, podatke v evidenci preverilo s pribavo plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ki so opremljeni s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. Tako so pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, neutemeljeni.
postopek za ureditev meje - sklep o odmeri izvedenine - plačilo izvedenine - stroški v nepravdnem postopku - stroški v postopku za ureditev meje - delitev stroškov - zakonska podlaga za delitev stroškov - mejaš kot stranka v postopku - narok za ureditev meje - sklenjena sodna poravnava - učinek pravnomočnosti - razveljavitev sodne poravnave - predmet sodne poravnave - soglasje k sklenitvi sodne poravnave
Navedbe predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da je pritožba prvega nasprotnega udeleženca nedopustna in prepozna, so pravilne v toliko, da takšne pritožbe ne bi mogel vložiti zoper sklenjeno sodno poravnavo, ki ima učinke pravnomočne sodbe in je zato zoper njo mogoče le izredno pravno sredstvo razveljavitve sodne poravnave. A prvi nasprotni udeleženec pritožbe ni vložil zoper sklenjeno sodno poravnavo, ampak zoper sklep o odmeri izvedenskih stroškov, kar ni bilo predmet sklenjene poravnave.
Drugi nasprotni udeleženec je v postopku moral sodelovati, saj to terjajo pravila, ki urejajo nepravdni postopek oziroma postopek za ureditev meje. Meja pa se je dejansko urejala med predlagateljico in prvim nasprotnim udeležencem, zato sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu stroškov pravilno ni naložilo.
vročitev pravni osebi - pooblaščenec za vročitve - pooblastilo po zaposlitvi - zahteva za sodno varstvo - zavrženje pravnega sredstva
Čeprav pritožnik v pritožbi navaja, da pravna oseba nikoli ni pooblastila nobeno osebo za prevzem poštnih pošiljk, med drugim tudi ne S. J. takim navedbam ni mogoče slediti, saj pritožnik v nadaljevanju pritožbe tudi sam navaja, da je bila S. J. v družbi ... zaposlena v času od 5. 1. 2017 do 31. 1. 2020 in je v obdobju treh let vso prejeto pošto in druge administrativne dokumente uradno spremljala in pravočasno posredovala odgovornim osebam v družbi ali drugim osebam.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - materialni rok - tek materialnih rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - podaljšanje zastaralnega roka
Določba prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki določa, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, se glede teka rokov, kot izhaja tudi iz utemeljitve predloga zakona, nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke.
Obravnavana zadeva ne šteje za nujno, zato materialni rok, to je zastaranje kazenskega pregona, ni tekel med 29. 3. 2020 in 1. 6. 2020, ko je začel veljati Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 (Covid-19). Za ta čas se je rok zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje, opisano pod točko I/III, podaljšal.