Ker mora biti odškodnina takšna, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (načelo popolne odškodnine; 169. člen OZ) mora sodišče oškodovancu prisoditi odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v bruto znesku.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98.. ZPP člen 362, 362/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev
Poslovni razlog iz prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je podan, če preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Poslovni razlog je podan med drugim tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Organizacijska sprememba, kot je porazdelitev nalog med druge zaposlene, predstavlja utemeljen (organizacijski) poslovni razlog. Prerazporeditev dela tožničinih nalog na delavca, ki je delo opravljal na drugem delovnem mestu kot tožnica, tj. delovnem mestu izvršilnega direktorja, zato sama po sebi še ne utemeljuje zlorabe instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno uporabilo določbo 98. člena ZDR-1 glede obveznosti tožene stranke v primeru kolektivnega odpusta, ne da bi tožnica v postopku sploh zatrjevala spornost dejstev v zvezi s to določbo oziroma so bile trditve s tem v zvezi podane prepozno. Tožnica je trditve, da bi morala tožena stranka v zvezi z več odpusti delavcev sprejeti program razreševanja delavcev, kot to določa 98. člena ZDR-1, podala šele v ponovljenem postopku po razveljavitvi odločb prvo in drugostopenjskega sodišča s strani revizijskega sodišča. V zvezi s tem pa ni navedla, zakaj novih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v dotedanjem postopku. Stranke smejo v ponovljenem sojenju na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti, oziroma predložiti. Tako je namreč določeno v drugem odstavku 362. člena ZPP in pomeni, da so stranke glede podajanja novot v ponovljenem sojenju, razen kadar gre za opravičene razloge, prekludirane.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga mora sodišče v vsakem konkretnem primeru individualizirati. Ob tem je vezano na merila, določena v 179. členu OZ, in sicer mora upoštevati: stopnjo telesnih in duševnih bolečin ter njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pri čemer višina odškodnine ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Hkrati mora biti odškodnina določena objektivno, upoštevajoč razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, ter primerjavo z odškodninami za podobno škodo.
premestitev javnega uslužbenca - imenovanje v naziv - aneks k pogodbi o zaposlitvi
V skladu s prvim odstavkom 150. člena ZJU se premestitev zaradi delovnih potreb opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Sklep o premestitvi zaradi delovnih potreb v okviru istega organa izda predstojnik, v drug organ pa sporazumno predstojnika obeh organov. Navedeno sicer pomeni, da bi morala tožena stranka tožniku najprej ponuditi sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ter v primeru, ko bi tožnik podpis aneksa zavrnil, izdati sklep o premestitvi. Vendar pa je treba zakonitost izpodbijanega sklepa presojati v okviru zaveze, da bo tožena stranka na podlagi sklenjenega Stavkovnega sporazuma dejansko vsem zaposlenim v Policiji, na katere se nanaša stavkovni sporazum (torej izredno velikemu številu zaposlenih), izdala individualne delovno pravne akte, ne pa najprej vsakemu ponudila v podpis aneks pogodbe o zaposlitvi, saj bi šlo glede na splošno znano dejstvo, da je v Policiji zaposleno več tisoč delavcev, za nerazumno dolžnost, ki bi navsezadnje vplivala na hitrost izvedbe uvrstitve v višje plačne razrede, kar je bil glavni namen sklenjenega Stavkovnega sporazuma. Zato sklep ni nezakonit, ker tožena stranka tožniku pred izdajo sklepa o razporediti ni ponudila sklenitve aneksa, ki ni individualni delovno pravni akt.
ZNP člen 37. ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/5. ZVEtL-1 člen 27, 42.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina predloga - poziv na dopolnitev predloga - popolnost predloga - navedba udeležencev - navedba dejstev - zadostno število izvodov - zavrženje predloga - pridobitev položaja udeleženca - udeleženec postopka
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala predlagateljica za popolnost predloga navesti udeležence postopka. Udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča so (vsaj) tisti, ki so bili udeleženci v prvotnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem je predlagateljica vložila svoj predlog. Sodišče namreč z razdružitvijo tega postopka in ločenim obravnavanjem predlogov ne more izključiti (prvotnih) udeležencev (postopka za vzpostavitev etažne lastnine) iz postopka za določitev pripadajočega zemljišča ter nato predlagateljici naložiti odprave s tem povzročene pomanjkljivosti.
Predlagateljica pa bi morala predložiti po en izvod predloga za te udeležence in sodišče; navesti dejstva, pomembna za odločitev, in predložiti dokaze. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožnica ne nasprotuje, predlagateljica predloga ni vložila v zadostnem številu za vse udeležence postopka, ni navedla dejstev, pomembnih za odločitev o predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča in predložila dokazov v zvezi s tem predlogom, čeprav ji je sodišče prve stopnje to naložilo in jo opozorilo na posledice opustitve.
Z zavrženjem predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam v tej zadevi sodišče prve stopnje ni v ničemer poseglo v prvotni postopek za vzpostavitev etažne lastnine, v katerem predlagateljica ohranja položaj udeleženke.
tožena stranka - samostojni podjetnik - pravna oseba - subjektivna sprememba tožbe - privolitev
Sodišče prve stopnje tožnikovemu sklicevanju na okoliščino pravnega nasledstva utemeljeno ni sledilo in subjektivne spremembe tožbe pravilno ni dovolilo.
Upoštevalo je, da je bil A.A. s. p. izbrisan iz sodnega registra 31. 5. 2015, njegovo podjetje pa prenešeno na pravno osebo transport A.A. d. o. o. Ker je bil tožnik od 1. 6. 2015 dalje zaposlen pri pravni osebi transport A.A. d. o. o., za vtoževane terjatve iz tega obdobja vprašanje pravnega nasledstva samostojnega podjetnika ni pomembno.
To, da je s 1. 6. 2015 res prišlo do zatrjevanega univerzalnega pravnega nasledstva, pa je glede terjatev iz časa tožnikove zaposlitve pri samostojnem podjetniku lahko relevantno le za vprašanje pasivne legitimacije tožene stranke po materialnem pravu, ne pa tudi za presojo izpodbijanega sklepa, v zvezi s katerim je pomembna okoliščina, da ni podano pravno nasledstvo v procesnem smislu. V času trajanja spora namreč ni prišlo do prenehanja subjekta (samostojnega podjetnika) in tako tudi ne do prevzema procesno pravnega položaja (s strani družbe).
pravna narava pogodbe - pravni temelj terjatve - pripoznava dolga - pogodba o pripoznavi dolga
Iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da gre pri Kreditni pogodbi za navadno kreditno pogodbo, kot to trdi pritožnica, temveč za dogovor med pravdnima strankama, s katerim je tožena stranka priznala obstoj svoje obveznosti (dolga) do tožeče stranke, ki predstavlja kupnino za licenco eCTD, in se zavezala obročno odplačevati ta dolg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041765
KZ-1 člen 38, 148, 148/1, 148/2. ZASP člen 2, 111, 111/3, 113, 113/1, 113/1-2. ZKP člen 402, 402/3.
uvedba preiskave - utemeljen sum - kršitev materialnih avtorskih pravic - tiha blanketa - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - dopolnilna norma - pravica do predelave - namen in pogoji za preiskavo
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon.
Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/3, 23/4.. ZPP člen 274.. ZKolP člen 19, 19/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 11.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - zavrženje predloga - postopek za mirno rešitev spora - arbitraža - interesni spor - sodna pristojnost
Posredovanje in arbitraža sta opciji, ki ju stranki lahko uporabita ali ne, in lahko neposredno uporabita sodno varstvo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagatelj po neuspešnem pogajanju ni bil dolžan sprožiti postopka posredovanja ali arbitraže pred uveljavljanjem sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga lahko odločilo o zavrženju, ne da bi počakalo na odgovor predlagatelja, saj to lahko stori kadarkoli, če ugotovi, da ni podana sodna pristojnost sodišča za odločanje o zadevi.
Predlagatelj je uveljavljal predlog za ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil drugi odstavek 6. člena KPES, ker s predlagateljem ni do konca maja 2018 sklenil dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in politiki plač, upoštevajoč uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju dejavnosti v gospodarstvu RS. Zahteval je, naj sodišče odloči, da se najnižje mesečne osnovne plače oziroma izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede za dejavnosti, ki jih zajema KPES, upoštevajoč uradne podatke Statičnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomskem stanju in dejavnosti v gospodarstvu RS, s 1. 6. 2018 zvišajo za 7,2 %.
Gre za interesni spor v smislu prvega odstavka 19. člena ZKolP. Sodišče ne more samo nadomestiti pogodbene volje strank oziroma gre pri dogovoru za vprašanje avtonomije strank, v katero sodišče ne sme posegati, zato ni podana sodna pristojnost za odločanje o predlogu.
premoženjska škoda - inflacija - zakonske zamudne obresti - višina škode - sodni izvedenec - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - potrebni pravdni stroški
Za tožnika, kljub dejstvu, da je šlo za njegovo vozilo, ni podatka v spisu, da bi bil vešč znanj iz področja avtomobilske stroke. Gre torej za laika, ki se je kot takšen opravičljivo lahko oprl na ugotovitve sodnega izvedenca avtomobilske stroke o pošteni tržni vrednosti njegovega vozila in nastali škodi.
Zato tudi, če se škoda odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon določa drugače, kar kaže na zmotno uporabo materialnega prava (glej drugi odstavek 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) s strani sodišča prve stopnje, v tem delu pritožbi toženke ni mogoče ugoditi. Zoper sodbo se je namreč pritožila le toženka, zato je ni mogoče spremeniti v njeno škodo, saj pri odločanju pritožbenega sodišča velja prepoved tako imenovane reformatio in peius iz 359. člena ZPP.
Povedano drugače, zakonske zamudne obresti so pravilno prisojene od (zapadlosti) nastanka premoženjske škode dalje.
Tožnik v pritožbi zoper stroškovno odločitev utemeljeno izpostavlja, da odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 914/2013 z dne 23.5.2013, s katero mu je bila dodeljena Bpp v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka (razen plačila sodne takse), ne obsega nagrade za (izvensodni) pravni posel (sestavo predpravdnega odškodninskega zahtevka) in nagrade za pritožbeni postopek, oboje skupaj z 22% DDV. Predmetno izhaja iz drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in vsebine izdane odločbe o Bpp.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku ni ponudila dela, ki bi ustrezalo njegovi delovni zmožnosti, zaradi česar je takšna odpoved nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00038757
ZPP člen 214. OZ-UPB1 člen 190, 193, 195.
osebno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - odpadla pravna podlaga - neupravičena obogatitev - zavarovalna vsota - pobot - doživetje
Tožnica je toženki (nesporno) na podlagi pravnomočne sodbe in pod grožnjo izterjave 29.11.2012 izplačala 13.414,92 EUR s pridržkom, da bo v primeru uspeha z revizijo izplačano zahtevala nazaj. Toženki bi na dan doživetja 1.9.2016 (nesporno) pripadla po zavarovalni pogodbi zavarovalna vsota v višini 13.558,60 EUR. Predmetna zneska sta le navidezno podobne višine, saj tožnica upoštevaje omenjeni pridržek utemeljeno in skladno s sodno prakso omenjeno plačilo zahteva s pripadki (zakonskimi zamudnimi obrestmi in procesnimi obrestmi).
Tožnica je namreč z modificiranim zahtevkom v ponovljenem sojenju upoštevala toženkin zahtevek po nasprotni tožbi, ki izhaja iz zneska zavarovalne vsote na dan doživetja v višini 13.558,60 EUR, na način, da je opravila materialno pravni pobot s svojim zahtevkom, ki ima podlago v neupravičeni obogatitvi, na dan 1.9.2016 (dan doživetja). Povedano drugače, toženkina (manjša) nasprotna terjatev do tožnice na dan doživetja je bila v celoti pobotana s tožničino (zaradi do takrat nastalih pripadkov večjo) terjatvijo, zato je toženkin nasprotni tožbeni zahtevek neutemeljen in je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožničinega modificiranega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037848
ZPP člen 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 350, 350/2, 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 619.
postopek v sporu majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - sodnik posameznik - odločanje po sodniku posamezniku - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - kontradiktoren postopek - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pritožbena graja glede neizvedenih dokazov je usmerjena v razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se lahko stranka v sporih majhne vrednosti zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritoži le, v kolikor gre za kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. V kolikor sodišče ne izvede predlaganih dokazov brez utemeljenega razloga lahko to v skladu s sodno prakso predstavlja kršitev pravice do izjave in kontradiktornega postopka, ki se uveljavlja v dometu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ta razlog pa višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato mora stranka navesti in konkretizirati tak pritožbeni razlog. Pritožba tega ni storila, saj ne navaja, da bi ji bilo onemogočeno postopanje pred sodiščem, kršena pravice do izjave ali konktradiktornega postopka. Njena kritika je praktično v celoti usmerjena v ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno. S tem pa ne more uspeti, saj kot že obrazloženo, to ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga v sporih majhne vrednosti.
SPZ člen 28, 95, 95/2, 96, 231. OZ člen 193, 198, 299.
podaritev deleža na skupnem premoženju zakoncu - osebna služnost - osebna služnost stanovanja - ustanovitev osebne služnosti - soglasje solastnika - deleži na nerazdeljeni stvari - nerazdeljena solastnina - užitek na solastniškem deležu - nično pogodbeno določilo - obogatitveni zahtevek - izbrisna tožba - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - plačilo za uporabo stvari - neupravičena uporaba tuje stvari - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - dovoljenje za brezplačno bivanje - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo enotnosti glavne obravnave - obseg koristi - vrnitev prejete koristi - zakonske zamudne obresti
Solastnina je posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari, vsakemu od solastnikov pa pripada računsko določen idealni delež te stvari. Solastnik zato sam ne more ustanoviti osebne služnostne pravice stanovanja, saj se ta nanaša na realni in ne idealni del nepremičnine, temveč ima zgolj pravico ustanoviti užitek na solastniškem deležu na podlagi 231. člena SPZ. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastninske pravice. Toženka zato po darilni pogodbi s solastnicama ni mogla veljavno pridobiti osebne služnosti na stanovanju v nadstropju, takšno pogodbeno določilo je nično in zoper tožnika ne more učinkovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00039318
ZPP-UPB3 člen 8, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - prerekana dejstva - solastniški delež
Glede na to, da pogodbene obveznosti zavezujejo pogodbene stranke tako, kot so jih dogovorile, to, kdaj bi povprečen človek sicer izvedel pogodbeno dogovorjene obveznosti na samo kavzo konkretne pogodbe ne more vplivati.
ZGD-1 člen 38.a, 38.a/4, 38.a/9, 507, 507/2, 508, 526.
odprava nasprotij - direktor družbe - ničnost posojilne pogodbe
ZGD-1 v 38.a členu ureja vprašanje obvladovanja nasprotij interesov z namenom, da se odpravijo in pravno obvladajo, ter da se zagotovi preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskim koristim. Zakonodajalec je zato predvidel ravnanja oseb (članov organov vodenja in nadzora), na strani katerih obstoji nasprotje interesov, določil pogoje za veljavno sklepanje pravnih poslov in sankcije za primer neizpolnitve določenih pogojev.
Zakonodajalec je v določbi 38.a člena ZGD-1 normativno uredil vprašanje obvladovanja nasprotja interesov kot izjemno pomembnega področja pri poslovanju gospodarskih subjektov z vidika preprečevanja osebnih ekonomskih interesov posameznikov, ki niso združljivi z interesi družbe. Prav zaradi takšnih gospodarsko in splošno družbeno nesprejemljivih ravnanj posameznikov je zakon kot posledico kršitev oziroma nespoštovanja v tej zakonski določbi določenih pravil za veljavnost pravnih poslov predpisal ničnost kot najstrožjo sankcijo. V obravnavanem primeru je bil namen zakonodajalca povsem očiten: pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s četrtim odstavkom 38.a členom ZGD-1, ker zahtevano soglasje k njegovi sklenitvi ni bilo pridobljeno, je ničen. Zaradi pomembnosti področja, ki ga določba 38.a člena ZGD-1 ureja in ki določa jasno obveznost članov organov vodenja in nadzora, kadar nastane konflikt interesov, je še posebej pomembna in potrebna restriktivna razlaga namena te zakonske določbe, da če obveznost ni izpolnjena oziroma soglasje ni podano, je pravni posel ničen.
Skladno z ustaljeno sodno prakso pripadajo pripadnikom SV zakonske zamudne obresti od odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek od prvega dne po zaključku misije, saj je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo.
pisno opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker sama izdaja pisnega opozorila ne spremeni delovnopravnega položaja delavca, zoper tako pisno opozorilo ni predvideno sodno varstvo. Kdaj lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, je določeno v 200. členu ZDR-1. Med primeri, ko delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, zakon ne določa presoje pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V tretjem odstavku navedenega člena je določeno, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, ne pa tudi v zvezi s pisnim opozorilom.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 212. ZGD-1 člen 4, 4/1, 580, 580/6, 618, 618/2, 623, 623/6.
prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - združitev družb - pripojitev - prevzemna družba - univerzalno pravno nasledstvo - nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe
Po jasni in nedvoumni določbi šestega odstavka 580. člena v zvezi z drugim odstavkom 618. člena ZGD-1 na pravno naslednico preidejo vse pravice in obveznosti prevzete družbe, pri čemer pa glede na besedilo te določbe ni relevantno, ali so bile te tudi navedene v pogodbi o pripojitvi ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00037991
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 19. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 136, 137.
zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - povrnitev nadomestila plače za odsotnost z dela - stroški zdravljenja delavca - poškodba pri delu - lestev - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - navodila nadrejenega - povečana nevarnost - neskrbno čiščenje - delovna sredstva - domneva krivde - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - deljena odškodninska odgovornost - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - samovolja - opustitev varnostnih ukrepov
Merila za doseganje potrebne ravni skrbnosti delodajalca so v sodni praksi postavljena razmeroma visoko.
Ker nadrejeni delavec ni dal delavcu natančnih navodil glede izvedbe generalnega čiščenja (kaj in kje je treba počistiti, kako in kdaj je treba naloženo delo opraviti), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka delo generalnega čiščenja slabo organizirala in s tem kršila določila 19. člena ZVZD-1. Tožena stranka je namreč s takšnim ravnanjem dopuščala možnost, da si delavci sami razlagajo katere prostore je treba očistiti, kako je treba očistiti in do kdaj je treba naloženo delo opraviti (kako se mudi z izvedbo čiščenja). Takšno ravnanja pa, kot je pojasnil tudi izvedenec, povečuje možnost nastanka nezgod in poškodb.
Dejstvo, da so bile v prostorih tožene stranke delavcu na voljo tudi druge lestve, ki so ustrezale zahtevanim standardom, lahko v tem primeru vpliva le na vzpostavitev soodgovornosti delavca, ne pa tudi na (ne)obstoj kršitve s strani delodajalca. Delodajalec bi namreč moral neustrezno lestev odstraniti. Ker tega ni storil, je dopuščal možnost njene uporabe.
Krivda tožene stranke se domneva. Tožena stranka se odgovornosti za nastalo škodo lahko razbremeni le, če ji v okviru določil OZ o obrnjenem dokaznem bremenu uspe dokazati, da je v konkretnem primeru ravnala tako, kot bi morala, ali da v konkretnem primeru na njeni strani ni bila prisotna kakršnakoli stopnja krivde. Torej, da je pri sprejemu in izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu ravnala skrbno in ji zato v zvezi s konkretno nezgodo pri delu ni mogoče očitati niti malomarnosti.
Pomanjkanje navodil oziroma slaba organizacija delovnega procesa namreč delavca pri izvedbi enostavnih opravil, glede katerih delavec ne potrebuje nadzora ne razbremeni dolžnosti spoštovanja in izvajana ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker teh ukrepov delavec, čeprav je bil oziroma bi moral biti z njimi seznanjen, ni spoštoval, je ravnal samovoljno.