izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - nepopoln predlog
Tožeča stranka ne zanika, da ne bi prejela sklepa s pozivom na podlagi fikcije vročitve 20. 6. 2020 in da v danem roku ni ravnala skladno z navodilom sodišča v sklepu (7. točka obrazložitve sklepa). Iz spisa je razvidno, da na poziv sodišča prve stopnje ni odgovorila. Ponovni predlog za oprostitev plačila sodnih taks zaradi spremenjenih okoliščin je ostal nepopoln in sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037878
ZMZPP člen 12, 12/3, 80, 80/1. ZD člen 95, 98, 123, 123/1, 145. ZZK-1 člen 34, 40. OZ člen 19, 76, 76/3. URS člen 33.
zapuščinska zadeva - razmerje z mednarodnopravnim elementom - zapuščinski postopek po tujem državljanu - uvedba zapuščinskega postopka - predmet dedovanja - izvršitelj oporoke - pooblastila izvršitelja oporoke - mandatar - razpolagalna sposobnost - prodaja nepremičnine po izvršitelju oporoke - odobritev prodaje s strani sodišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - dedovanje po angleškem pravu - upravitelj dediščine - dedna pravica tujih državljanov - svoboda testiranja - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - omejitev ustavnih pravic
Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).
Okoliščina, da pločnik zaradi primrznjenega in steptanega snega (ledu) ni bil (povsem) varen za hojo, oziroma (še manj) dejstvo, da je tožnici spodrsnilo, še ne pomeni, da mu je moč karkoli očitati. Izvajalec je bil dolžan zagotoviti pohodnost pločnika, kar je tudi storil.
Izvajalec zimske službe nikoli ni dolžan izvesti vseh potencialnih (možnih) ukrepov, ampak samo tiste, ki mu jih upoštevaje konkretne razmere nalagajo predpisi in pravila stroke, ki v tem oziru predstavljajo tudi konkretne kriterije za presojo, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo.
Zaradi drogov javne razsvetljave ter pogreznjenih uvozov k objektom je bilo nemogoče, da bi izvajalec z ustrezno tehnično opremo sneg (led) popolnoma odstranil iz pločnika, medtem ko mu ročnega čiščenja predpisi ne nalagajo (takšna dolžnost naj bi obstajala samo glede pločnikov v središču mesta, v bližini šole, vrtca, zdravstvenega doma).
Ko naj bi bila poledenelost posledica (s strani tožnice) zatrjevane opustitve upravljalca (oziroma njegovega izvajalca), ni moč govoriti o nevarni stvari in posledično o objektivni odškodninski odgovornosti, ampak »zgolj« oziroma »kvečjemu« o (morebitni) krivdni odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038297
OZ člen 12, 271. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - licenčna pogodba - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - obstoj pogodbene podlage - poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - opustitev zaslišanja strank - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopustni pritožbeni razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti
S trditvami, da je pravno razmerje med pravdnima strankama zajemalo obveznost plačila po pogodbi o licenci s strani toženke in da je te obveznosti toženka dolga leta brez spora poravnavala, pritožba meri na določbo 12. člena OZ. Vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj poslovni običaji in praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pisnih določil pogodbe. Licenčne pogodbe, na podlagi katere tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, nista podpisali pravdni stranki. Zatrjevana ustaljena poslovna praksa, da tožnica račune za dolgovano licenčnino, dobavljeno blago in opravljene storitve pošilja toženki, ki jih tudi poravnava (in ne A. A.), torej ne zadošča za vzpostavitev pogodbenega odnosa med pravdnima strankama. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko obveznost upniku izpolni tudi kdo tretji, ne le dolžnik (271. člen OZ). Zato je sodišče prve stopnje pasivno legitimacijo toženke pravilno presojalo na podlagi licenčne pogodbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 49, 205, 208.. ZDR-1 člen 9, 9/3, 31, 49.. ZKolP člen 5.
službena pot - kilometrina - kraj opravljanja dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik, niso poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z 49. členom ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa kraj opravljanja dela (odločba VSRS VIII Ips 23/2016). Glede na to tožena stranka tožniku z odredbami ni odredila dela v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela šteje kot kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi. Prav tako za odreditev dela v drugem kraju niso bili izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZDR-1 in 49. člena KPDŽP, saj je, kot je razvidno iz šestega odstavka 33. člena ZDR-1, takšna odreditev omejena na tri mesece v koledarskem letu. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
ZStk člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 5.. ZDSS-1 člen 48.. ZPP člen 155, 163, 163/3.
kolektivni delovni spor - sindikat - zakonitost stavke - odločitev o pravdnih stroških - poklicni voznik
Vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe te skupine.
Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju ni imel članov, ki bi se udeležili stavke, ni odgovoren za zakonitost njene izvedbe pri njem. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo.
ZIZ člen 20, 20/1, 142, 170, 170/2, 245. SPZ člen 138. ZZK-1 člen 90.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastavna pravica - notarska hipoteka
Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjemo: hipoteko nastalo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - verjetnost obstoja upnikove terjatve - posojilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti
Pritožbeno sodišče odgovarja, da mora sodišče terjatev predlagatelja za začetek stečajnega postopka obravnavati po dveh vidikih, kot procesno upravičenje upnika kot upravičenega predlagatelja, za kar zadostuje verjetno izkazana terjatev, in kot podlago za ugotovitev insolventnosti dolžnika, kjer je stopnja izkazanosti višja in sicer na ravni prepričanja.
ZFPPIPP člen 399, 399/2-2, 401. ZUstS člen 23, 23/1.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - protiustavnost zakonske določbe - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - ustavno sodišče - prekinitev postopka
Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je zaradi vložitve zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče Republike Slovenije postopek prekinilo.
ZGD-1 člen 614. ZNP člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - kontradiktornost v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave
Glede na zakonsko določilo mora sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov iz 614. člena ZGD-1 tehtati, ali bi predlagatelj moral od vložitve predloga ali poznejšega dne vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi trditev nasprotnega udeleženca, da bi predlagatelj moral vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, brez da mu je dalo možnost, da se brani pred takšnimi očitki, mu je kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost izvajalca gospodarske javne službe - hoja po pločniku
Ker je sporni del pločnika še ustrezal pravnemu standardu normalne pohodne površine, to pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo uporabil za hojo ta del pločnika, ki omogoča varno hojo.
Ker se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pravočasno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, kot izhajajo iz obračuna izvršitelja, zato ustavitev izvršilnega postopka na odmero navedenih nadaljnjih izvršilnih stroškov ne vpliva.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 315, 315/1, 349. ZVZD-1 člen 37.
poškodba delavca pri delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev negmotne škode - navodila delodajalca - varno delo - vmesna sodba na drugi stopnji - pritožbena obravnava
Ker je torej v konkretnem primeru delavec ravnal malomarno, je z enako stopnjo krivde ravnal tudi delodajalec, ki ga kljub temu, da mu ni zaupal, da bo spoštoval pisna navodila, ni nadziral, ker je tudi sam lahkomiselno mislil, da bo tudi brez podpore nadgradnje delavec vsakokrat lahko hitro in brez posledic pod njo izvedel varilsko delo.
Pritožbeno sodišče je na seji odločilo, da je zahtevek tožeče stranke po temelju utemeljen. Zato je izdalo na drugi stopnji vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen ter, da znaša delež odgovornosti tožeče stranke 40%. Za odločitev o višini zahtevka in o stroških postopka pa je pritožbeno sodišče sklenilo, da opravi pritožbeno obravnavo.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 382, 382/1, 382/2, 408, 409. ZPP člen 274, 274/1.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - načelo enakega obravnavanja upnikov - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - umik predloga - smiselna uporaba ZPP
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno, da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.
Pritožbeno neupoštevane so navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih, saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.
Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.
Smiselna uporaba ZPP pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - triletno obdobje
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v drugem odstavku 8. člena določa, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, zato se je tožnici s premestitvijo oziroma zaposlitvijo na novem delovnem mestu dne 1. 8. 2015 prekinilo napredovalno obdobje, saj se je tožnica zaposlila na delovnem mestu, ki sodi v višji tarifni razred. Tožnici je ob premestitvi dne 1. 8. 2015 na novo delovno mesto v višjem tarifnem razredu pričelo znova teči napredovalno obdobje in je bil pogoj triletnega napredovalnega obdobja izpolnjen 1. 8. 2018.
Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038017
KZ-1 člen 38, 91, 91/2, 257, 257/1. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZVCP-1 člen 193, 194, 205.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kot posledica epidemije je bil sprejet ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. 3. 2020. Ta je v prvem odstavku 3. člena (Ukrepi v sodnih zadevah) določal, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo; v drugem odstavku 3. člena pa, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Določbe navedenega zakona so veljale do 31. 5. 2020, upoštevaje sklep Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV-1 (COVID-1), ki je začel veljati 1. 6. 2020.
Ker glede na določbo 83. člena ZS obravnavana zadeva ne spada med nujne, od 29. 3. 2020, v tej zadevi tudi materialni rok iz drugega odstavka 91. člena KZ-1 v času trajanja začasnih ukrepov na podlagi ZZUSUDJZ, ni tekel in se tudi ni mogel izteči, pač pa se je ta iztekel 1. 6. 2020.