CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00038238
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 5, 6, 6/2, 153, 153/1, 240, 965, 965/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - dolžna profesionalna skrbnost - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - nepredvidljive okoliščine in višja sila - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - dokončni obračun izvršenih del - vsebina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena odločitev - dokazna ocena
V skladu z 240. členom OZ se podjemnik odškodninske odgovornosti za škodo, ki je nastala drugi pogodbeni stranki, razbremeni samo, če dokaže, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogel ne preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve presodilo, da je prva toženka vse kritične dni odkrite dele strehe ustrezno zaščitila in ni dokazano, da bi bilo mogoče odkrite dele strehe zaščititi drugače.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena prvi toženec ni mogel pričakovati, posebno še, če so bile posamezne nevihte napovedane predvsem v severni Sloveniji, ne pa tudi v osrednji Sloveniji, kamor spada območje škodnega dogodka. Enako velja tudi za viharni veter jakosti 8 BF, ki se na tem območju Slovenije v povprečju pojavi zgolj enkrat letno in prav tako ni bil napovedan s strani meteorologov.
ZIZ člen 20, 20/1, 142, 170, 170/2, 245. SPZ člen 138. ZZK-1 člen 90.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - zastavna pravica - notarska hipoteka
Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjemo: hipoteko nastalo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).
ZStk člen 1, 1/1, 2, 3, 4, 5.. ZDSS-1 člen 48.. ZPP člen 155, 163, 163/3.
kolektivni delovni spor - sindikat - zakonitost stavke - odločitev o pravdnih stroških - poklicni voznik
Vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe te skupine.
Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju ni imel članov, ki bi se udeležili stavke, ni odgovoren za zakonitost njene izvedbe pri njem. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo.
posebna razdelitvena masa - končni načrt posebne razdelitvene mase - pravica do izjave v postopku - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku - ponovna cenitev nepremičnine
Odločilno dejstvo, ki se je v postopku razdelitve ugotavljalo, ni bila sama vrednost (torej cenitev) kamnoloma kot celote, ki je bila podlaga za izvedbo javne dražbe, pač pa koliko so vredna zemljišča, na katerih imajo posamezni ločitveni upniki svoje ločitvene pravice in se je na podlagi tega opravila razdelitev kupnine.
Pravica do izjave je ustavna pravica strank in sodišče jo je dolžno spoštovati tako, da odgovori na odločilna zatrjevana dejstva in izvede dokaze v zvezi z njimi.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - določenost predmeta - povzročitev poškodbe - izvedensko mnenje
Opis očitanega kaznivega dejanja zajema, glede na izpostavljene karakteristike neugotovljenega predmeta, logično možnost povzročitve težje poškodbe oškodovanca s tem predmetom.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 142, 149, 224, 224/1. ZS člen 83a, 83a/1. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 4.
epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - vročitev plačilnega naloga - plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Vročitev plačilnega naloga je bila dolžniku opravljena dne 26. 5. 2020, to je v času razglašene epidemije zaradi nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) – koronavirus in tudi v času veljave posebnih ukrepov v sodstvu zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih. V času trajanja posebnih ukrepov v nenujnih zadevah procesni roki niso tekli, prav tako se niso vročala sodna pisanja. Če je bila vročitev kljub temu opravljena, pa je rok začel teči prvi naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, to je dne 1. 6. 2020.
V obravnavani izvršilni zadevi, ki ne spada med nujne zadeve in v kateri je bil dolžniku plačilni nalog vročen v času trajanja posebnih ukrepov, je tako sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je rok za plačilo sodne takse dolžniku začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 8. 6. 2020. Dolžnik v pritožbi zmotno meni, da se vročitev ne bi smela opraviti v času razglašene epidemije, saj je bil dolžnik kot stranka postopka zavarovan na način, da tudi v primeru, če se je vročitev v času epidemije opravila, mu je rok za opravo procesnih dejanj (plačilo sodne takse) začel teči šele naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, kar v konkretnem primeru pomeni dne 8. 6. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037832
OZ člen 50, 50/2, 86, 94, 533, 533/1, 564. ZPP člen 8, 44, 44/2, 45, 360, 360/1. ZD člen 28. ZZZDR člen 52, 52/1. DZ člen 69, 69/1. URS člen 33, 67.
pogodba o preužitku - vrnitev daril - prikrajšanje nujnega dednega deleža - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - neveljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - darilna pogodba - pogodba aleatorne narave - nujni dedni delež - vrednostni obračun zapustnikovega premoženja - razpoložljivi del zapuščine - posebno in skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - izpodbojen pravni posel - oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe - ničen pravni posel - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - napake volje - neizvedba predlaganih dokazov - vrednost spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega od zahtevkov
Upoštevaje preteklo delo in pomoč toženca pokojnemu očetu ter vsebino pogodbenih obveznosti glede nadaljnje oskrbe preužitkarja, pri konkretni pogodbi o preužitku ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva darilno pogodbo. Sicer pa bi bilo treba tožbeni zahtevek v zvezi s prikrajšanjem nujnega dednega deleža zavrniti tudi zaradi nesklepčnosti tožbe. Tožnica bi morala glede na svoje trditve poleg ugotovitve, da je pogodba o preužitku dejansko darilna pogodba, postaviti tudi zahtevek, da darilna pogodba nima pravnega učinka proti njej do 1/x določenega premoženja, ter zahtevek, da se 1/x določenega premoženja vrne v zapuščino (ker zapuščinski postopek po pokojnem še ni zaključen). Da bi bila njena tožba sklepčna, bi tožnica morala v njej tudi navesti vrednost zapustnikovega premoženja ob smrti, vrednost darila in vrednost razpoložljivega dela zapuščine, saj bi bilo šele potem mogoče presojati, ali je bil njen nujni delež res prikrajšan in za koliko.
Sodišče prve stopnje je z vpogledom v oba izvršilna spisa pravilno ugotovilo, da sta bila oba sklepa izdana na podlagi predlogov upnika v katerih je ta navedel in opredelil pogodbeno podlago zarubljenih terjatev in je bila priložena najemna pogodba z obema dodatkoma iz katere izhaja terjatev in njena višina, tožeča stranka pa je opredelila tudi višino svoje terjatve za poplačilo katere je predlagala izdajo sklepa o rubežu. Ker se po določbi drugega odstavka 45. člena ZIZ sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku priloži tudi kopija predloga za izvršbo, kar velja tudi v primeru, ko izvršilno sodišče izda sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot je bilo to v obravnavanem primeru, in se sklep o rubežu vroča tudi dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) in je predlog sestavni del sklepa o izvršbi, v kateri izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo, o čemer se je že izrekla veljavna sodna praksa, so neutemeljene v pritožbi ponovljene navedbe o nekonkretizirani, nedoločljivi terjatvi in nepopolnem sklepu. Tožena stranka je bila tako nedvomno s prejemom sklepov o rubežih s prilogami seznanjena s terjatvijo in njeno podlago in so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je bila dolžniku onemogočena možnost seznanitve s terjatvijo.
Kasneje začet stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (po tem, ko je bil sklep o prenosu terjatve v izterjavo pravnomočen in izvršilni postopek končan) ne vpliva na predmetni postopek. Po določbi 117. člena ZIZ je prenos terjatve opravljen z vročitvijo sklepa o prenosu dolžnikovem dolžniku in s prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik legitimacijo zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljaviti pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje (120. člen ZIZ). Pravna pripadnost terjatve je bila s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve in vročitvijo strankam dokončno spremenjena.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - triletno obdobje
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v drugem odstavku 8. člena določa, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, zato se je tožnici s premestitvijo oziroma zaposlitvijo na novem delovnem mestu dne 1. 8. 2015 prekinilo napredovalno obdobje, saj se je tožnica zaposlila na delovnem mestu, ki sodi v višji tarifni razred. Tožnici je ob premestitvi dne 1. 8. 2015 na novo delovno mesto v višjem tarifnem razredu pričelo znova teči napredovalno obdobje in je bil pogoj triletnega napredovalnega obdobja izpolnjen 1. 8. 2018.
Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - kršitev obveznosti enakega obravnavanja upnikov
V postopku zaradi insolventnosti velja načelo enakega obravnavanja upnikov, kar pomeni, da mora dolžnik upnike, ki so v razmerju do njega v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Dolžnik je očitno ravnal v nasprotju z navedenim načelom, sodišče prve stopnje pa je prav na podlagi takšnega njegovega ravnanja zaključilo, da dolžnik ni ravnal nepošteno in ga zmotno štelo kot tistega, ki pretehta upraviteljeve očitke o neizpolnjevanju dolžnikovih obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in 401. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 399, 399/2-2, 401. ZUstS člen 23, 23/1.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - protiustavnost zakonske določbe - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - ustavno sodišče - prekinitev postopka
Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču je zaradi vložitve zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče Republike Slovenije postopek prekinilo.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 315, 315/1, 349. ZVZD-1 člen 37.
poškodba delavca pri delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev negmotne škode - navodila delodajalca - varno delo - vmesna sodba na drugi stopnji - pritožbena obravnava
Ker je torej v konkretnem primeru delavec ravnal malomarno, je z enako stopnjo krivde ravnal tudi delodajalec, ki ga kljub temu, da mu ni zaupal, da bo spoštoval pisna navodila, ni nadziral, ker je tudi sam lahkomiselno mislil, da bo tudi brez podpore nadgradnje delavec vsakokrat lahko hitro in brez posledic pod njo izvedel varilsko delo.
Pritožbeno sodišče je na seji odločilo, da je zahtevek tožeče stranke po temelju utemeljen. Zato je izdalo na drugi stopnji vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen ter, da znaša delež odgovornosti tožeče stranke 40%. Za odločitev o višini zahtevka in o stroških postopka pa je pritožbeno sodišče sklenilo, da opravi pritožbeno obravnavo.
ZGD-1 člen 614. ZNP člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - kontradiktornost v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave
Glede na zakonsko določilo mora sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov iz 614. člena ZGD-1 tehtati, ali bi predlagatelj moral od vložitve predloga ali poznejšega dne vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi trditev nasprotnega udeleženca, da bi predlagatelj moral vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, brez da mu je dalo možnost, da se brani pred takšnimi očitki, mu je kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP prav tako ne predvideva rednega pravnega sredstva, to je pritožbe, zoper sodbe sodišč druge stopnje. To jasno izhaja iz določbe 333. člena ZPP, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku (torej v določenem roku in ne kadarkoli) zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje in ne torej zoper sodbo sodišča druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00037840
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 232, 232/6, 234, 234/1. ZGD-1 člen 390, 504, 511. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - umik predloga za začetek stečajnega postopka - namen stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - roki in naroki - vloge vezane na rok - družbena pogodba - upravljanje družbe - pravice družbenikov - pravice manjšinskih družbenikov - ničnost in izpodbojnost - ničnostni razlogi
Po 112. členu ZPP se za dan vročitve vloge na sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP). Predlog za začetek stečajnega postopka ni vezan na noben rok, niti zakonski procesni rok niti materialni prekluzivni rok, v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dneva izročitve predloga sodišču.
ZPP člen 133, 133/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 14/2-1(3), 121, 236, 236/2, 236/3, 236/5.
predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - vročanje pisanj - vročitev pravni osebi - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Določba 133. člena ZPP določa, da se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Po prvem odstavku 133. člena ZPP se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec.
Glede na citirano zakonsko podlago je zmotno stališče pritožnika, da je bila vročitev sodnih pisanj mogoča le zakonitemu zastopniku dolžnika, oziroma osebi pooblaščeni za sprejem pošiljk, saj se lahko sodna pisanja vroča osebi (delavcu, prokuristu itd.), ki je na sedežu družbe.
sklep o začetku stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - pritožba družbenika - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo družbenika D. R. z dne 8. 8. 2019 zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da je ta prepozna. Pravilno je pojasnilo, da sklepa o začetku stečajnega postopka, kadar tega ne vloži upnik, ni potrebno vročati družbeniku, temveč zanj velja, da se je z vsebino sklepa seznanil s potekom osmih dni po objavi sklepa na spletnih straneh AJPES (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Glede na to, da je bil sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom objavljen na spletnih straneh AJPES 2. 7. 2019, je pravilno ugotovilo, da se je petnajstdnevni rok za pritožbo D. R. kot družbenika dolžnika iztekel 17. 7. 2019 ter da je zato njegova pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka z dne 8. 8. 2019 prepozna. Zato jo je utemeljeno zavrglo.
Dolžnica s pritožbenimi navedbami, da so zarubljene premičnine v lasti njenega sina, ker da gre za pritikline kmetije, ki je v njegovi lasti, ne more uspešno nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje, da so stroški izvršitelja bili potrebni za izvršbo. Da gre za premičnine v lasti tretjega dolžnica ni z ničemer izkazala, pri čemer zgolj zatrjevano lastništvo kmetije lastništva zarubljenih premičnin še ne izkazuje.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 382, 382/1, 382/2, 408, 409. ZPP člen 274, 274/1.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - načelo enakega obravnavanja upnikov - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - umik predloga - smiselna uporaba ZPP
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno, da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.
Pritožbeno neupoštevane so navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih, saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.
Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.
Smiselna uporaba ZPP pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja.