izredna pravna sredstva - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - obvezno zastopanje po odvetniku - opravljen pravniški državni izpit - oseba, ki ni imela pravice vložiti pritožbo
V pravdnem postopku je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi določeno obvezno zastopanje po odvetnikih (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta zahteva velja za vsa procesna dejanja v okviru postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, ne le za vložitev izrednega pravnega sredstva.
oporočno razpolaganje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Nujni delež je določen glede na obračunsko vrednost zapuščine, ki upošteva vrednost obstoječe zapuščine (popis in cenitev premoženja) vključno s terjatvami, od česar je treba odbiti zapustnikove dolgove, stroške pogreba ter cenitve zapuščine in prišteti vrednost daril (po stanju ob daritvi in vrednosti ob zapustnikovi smrti) danih tistemu, ki bi prišel v poštev kot zakoniti dedič (tudi če se odpove dediščini in tudi daril, za katere je zapustnik navedel, da se ne vštevajo) ter danih drugim osebam zadnje leto pred smrtjo. Od te končne obračunske vrednosti zapuščine se izračuna nujni dedni delež.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - imenovanje sodnega cenilca - odgovor na pripombe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tržno vrednost nepremičnine parc. št. X k.o. 970 in pravilno uporabilo določilo 178. člena ZIZ, saj jeza ugotovitev tržne vrednosti predmetne nepremičnine imenovalo cenilca gradbene stroke A. A., ki si je nepremičnino najprej ogledal, nato pa izdelal pisno cenitveno poročilo o njeni tržni vrednosti, pri temu pa uporabil metodi primerljivih prodaj in stroškovni pristop. Dolžnica je na cenilno poročilo podala pripombe, na katere je cenilec odgovoril. Vztrajal je pri ugotovljeni vrednosti nepremičnine v cenilnem poročilu. Sodišče prve stopnje je cenilnemu poročilu in odgovoru cenilca sledilo, ker ga je ocenilo za prepričljivega in izdelanega skladno z zakonodajo in tržnimi normativi.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - zavrženje prepoznega ugovora - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - smiselna uporaba določb ZKP
Bistveno vprašanje za odločitev o pritožbi zagovornika je, ali se tudi v ugovornem postopku zoper sodbo o kaznovalnem nalogu smiselno uporablja določba 387. člena ZKP, ki določa, da sodišče druge stopnje v primeru, če ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obdolženca, v korist tudi kateremu od soobdolžencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Po presoji višjega sodišča je odgovor na to bistveno vprašanje nikalen. Predmet presoje ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu namreč ni pravilnost in zakonitost te sodbe, torej vsebinski preizkus, temveč zgolj in izključno pravočasnost ugovora, ob ugotovitvi pravočasnosti pa je odločitev sodišča o ugovoru vselej enaka, to je razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu in nadaljevanje postopka po določbah ZKP, ki veljajo v skrajšanem postopku.
Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je v obravnavani zadevi vložena tožba zaradi molka organa, da je tožena stranka sodišču kasneje sporočila, da je organ druge stopnje izdal odločbi o pritožbi glede pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro in da je sodišče tožnika nato pozvalo, da ga v roku 15 dni od vročitve sklepa obvesti ali vztraja pri tožbi, v kakšnem obsegu in ali jo razširija tudi zoper drugostopenjski upravni odločbi. Tožnik je bil opozorjen, da bo postopek ustavljen, če ne bo postopal v skladu z zahtevo sodišča. Glede na to, da tožnik do izteka roka sodišča ni obvestil, da naj se postopek nadaljuje, ga je v skladu z 80. členom ZDSS-1 zakonito ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
Neutemeljena je pritožbena trditev tožeče stranke, da je toženka ravnala izrazito samovoljno, ko je ignorirala jasna navodila nadrjenega, da ne sme odpremiti blaga in da je prepovedana odblokada računa. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnega ravnanja tožene stranke oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so nadrejeni delavci tožeče stranke toženki dali jasna navodila glede poslovanja z hčerinskim podjetjem in ali je toženka ta navodila zavestno kršila. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženka kršila jasna navodila tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00039042
OZ člen 255, 256. ZFPPIPP člen 270, 270/2, 275, 383.
paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - sprememba zahtevka
Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil le procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ. Po teh pravilih pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev upnikove terjatve. Pravilno je zato stališče v izpodbijani sodbi, da je tožbeni zahtevek utemeljen v delu, v katerem je sporazum izgubil učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožničine terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00038156
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 243, 253, 253/1, 286, 286/1, 286/3, 286/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22, 23.
odškodnina - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - stroški zdravljenja delavca - bolezen delavca - leptospiroza - okužba na delovnem mestu - protipravnost - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - higiensko-sanitarni ukrepi - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - pravica do sodnega varstva - pravica stranke do izjave - prepozne navedbe - prekluzija - zavlačevanje postopka - izvedba naroka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so bile zaradi nerednega čiščenja in opustitve izvajanja ukrepov za preprečevanje prisotnosti glodavcev v skladišču tožene stranke prisotne miši oziroma njihovi iztrebki ter da je to tisti dejavnik tveganja, zaradi katerega je - v primerjavi z gojenjem zajcev in prašičev v domačem okolju delavca - mogoče sklepati, da je do okužbe z leptospirami prišlo na delovnem mestu. Tožena stranka je namreč s predhodno predstavljenimi opustitvami v skladišču ustvarila okolje, ki v primerjavi z domačim okoljem delavca, predstavlja bistveno večje tveganje za okužbo. Verjetnost, da se je delavec okužil na delovnem mestu, je zato večja, in z navedeno oceno se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče. Dodaja le še, da je smisel oziroma ratio predpisov, ki nalagajo toženi stranki izvedbo ustreznih higiensko-sanitarnih ukrepov, nedvomno (tudi) v zagotavljanju takšnega delovnega okolja, v katerem ne prihaja do okužb, kakršna je okužba z leptospirami. Navedeno izhaja tudi iz določb vsebovanih v Poglavju I Priloge II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil.
Zavlačevanje postopka pomeni že izvedba zgolj enega naroka. Iz predloga novele ZPP-E (EVA 2013-2030-0093) namreč izhaja, da je predlagatelj v spremenjenem četrtem odstavku 286. člena povzel stališče iz sodne prakse, da je mogoče upoštevati novote, ki so predložene po prvem naroku za glavno obravnavo, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora in da gre za pravni standard, ki je vedno podan, če je treba zaradi novih dejstev ali dokazov razpisati nov narok za glavno obravnavo (kakršna je rešitev v avstrijskem pravu).
pogodba o finančnem leasingu - bančna garancija - bančna garancija kot jamstvo za odpravo stvarnih napak - neupravičena obogatitev - odstop v izterjavo - odgovornost za stvarne napake - odprava napak - garancija - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake
Bančna garancija je bila unovčena neupravičeno, če zavarovana obveznost iz temeljnega posla, torej obveznost odpraviti napake v garancijskem roku, ni bila kršena. V takšnem primeru namreč ni nastala pravica naročnika odpraviti napako v breme bančne garancije. Samo v takšnem primeru bi bil z unovčitvijo bančne garancije leasingodajalec brez pravnega temelja obogaten na škodo naročnika garancije. V primeru, če je leasingodajalec bančno garancijo unovčil upravičeno, pa je le-ta brez pravnega temelja obogaten na škodo leasingojemalca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037666
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - objektivno žaljiva izjava - zaničevalni namen - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Strinjati se je s stališčem v pritožbi, da so izjave, ki so predmet zasebne tožbe, objektivno žaljive. Zatrjevanje slabega imena, slabega poslovnega ugleda in slabe bonitete zasebnih tožilcev v poslovnih razmerjih, ob hkratnem odrekanju zaupanja njima v poslovnem svetu ter odkazovanju na poslovno "infamio", vezano na zasebna tožilca, ne predstavlja vrednostno nevtralnih izjav, pač pa trditve, ki nakazujejo na neustrezno, sramotno in nečastno poslovanje zasebnih tožilcev, ki je kot tako vredno velikega ogorčenja. Sodišče druge stopnje zato zaključka sodišča prve stopnje v točkah 5, 11 ter 12, da le subjektivna zaznava zasebnih tožilcev izjav kot žaljivih, ob tem, da je obdolženec uporabil običajne, življenjsko sprejemljive besede, ki jih je oblikoval v pravniški jezik, ne sprejema.
Zapis, ki vsebuje objektivno žaljivo vrednostno oceno zasebnih tožilcev, v pripravljalni vlogi, podani s strani obdolženca kot pooblaščenca tožene stranke v pravdnem postopku, predstavlja konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja razžalitve, storjenega pri varstvu upravičenih koristi (prvi in tretji odstavek 158. člena KZ-1). Ob izostanku očitka obdolženemu, da je take izjave podal z namenom zaničevanja v obliki posebej poudarjenega, skrajno ironičnega ali sarkastičnega izražanja o zasebnih tožilcih ali v obliki zmerjaške kritike, pa je treba pritrditi ključni ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da dejanji, ki sta predmet zasebne tožbe, po opisu nista kaznivi dejanji zoper čast in dobro ime (točka 12 obrazložitve napadene odločitve). Le v primeru konkretizacije zaničevalnega namena obdolženca bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v zasebni tožbi očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo zapisano upravičenost varovanja koristi zastopane stranke v sodnem (pravdnem) postopku.
vrnitev v prejšnje stanje - utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev tožbe
Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.
V kolikor tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v M. in ne v C., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - verjetnost obstoja upnikove terjatve - posojilna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti
Pritožbeno sodišče odgovarja, da mora sodišče terjatev predlagatelja za začetek stečajnega postopka obravnavati po dveh vidikih, kot procesno upravičenje upnika kot upravičenega predlagatelja, za kar zadostuje verjetno izkazana terjatev, in kot podlago za ugotovitev insolventnosti dolžnika, kjer je stopnja izkazanosti višja in sicer na ravni prepričanja.
izredno pravno sredstvo - neprava obnova postopka - sorazmerni del starostne pokojnine - pravnomočna sodba
Upoštevaje določbo 183. člena ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev mogoče poseči (spremeniti oziroma razveljaviti) le posamične upravne akte, ki jih je izdala tožena stranka. Nikakor pa ni mogoče z omenjeno določbo poseči v sodne odločbe. Tožnik je namreč imel pravico, da pred sodiščem uveljavlja morebitne nepravilnosti, ki so se zgodile v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, kar je s tožbo, ki jo je vložil v letu 2008, tudi izkoristil. Sodišče prve stopnje je tedaj izpeljalo obsežen dokazni postopek, med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke. Kot je bilo že pojasnjeno je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in taka odločitev je bila potrjena tudi na pritožbenem sodišču. Gre za pravnomočno sodbo, zoper katero so možna le izredna pravna sredstva (tožnik je sicer vložil revizijo, ki pa je bila zavržena). S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se zadeva morala ponovno odpreti in na podlagi 183. člen ZPIZ-2, obravnavati po vsebini.
Sodišče prve stopnje je z vpogledom v oba izvršilna spisa pravilno ugotovilo, da sta bila oba sklepa izdana na podlagi predlogov upnika v katerih je ta navedel in opredelil pogodbeno podlago zarubljenih terjatev in je bila priložena najemna pogodba z obema dodatkoma iz katere izhaja terjatev in njena višina, tožeča stranka pa je opredelila tudi višino svoje terjatve za poplačilo katere je predlagala izdajo sklepa o rubežu. Ker se po določbi drugega odstavka 45. člena ZIZ sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku priloži tudi kopija predloga za izvršbo, kar velja tudi v primeru, ko izvršilno sodišče izda sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot je bilo to v obravnavanem primeru, in se sklep o rubežu vroča tudi dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) in je predlog sestavni del sklepa o izvršbi, v kateri izvršilno sodišče praviloma zgolj dovoli predlagano izvršbo, o čemer se je že izrekla veljavna sodna praksa, so neutemeljene v pritožbi ponovljene navedbe o nekonkretizirani, nedoločljivi terjatvi in nepopolnem sklepu. Tožena stranka je bila tako nedvomno s prejemom sklepov o rubežih s prilogami seznanjena s terjatvijo in njeno podlago in so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je bila dolžniku onemogočena možnost seznanitve s terjatvijo.
Kasneje začet stečajni postopek nad glavnim dolžnikom (po tem, ko je bil sklep o prenosu terjatve v izterjavo pravnomočen in izvršilni postopek končan) ne vpliva na predmetni postopek. Po določbi 117. člena ZIZ je prenos terjatve opravljen z vročitvijo sklepa o prenosu dolžnikovem dolžniku in s prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik legitimacijo zahtevati od dolžnikovega dolžnika plačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljaviti pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje (120. člen ZIZ). Pravna pripadnost terjatve je bila s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve in vročitvijo strankam dokončno spremenjena.
ZŠtip-1 člen 18, 18/1.. ZUP člen 7, 9.. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - dodatek za bivanje
Iz dejanskih ugotovitev sodišča, ki jih pritožba niti ne prereka, sicer res izhaja, da tožnik 1. 10. 2018 ni imel vpisanega začasnega bivališča v upravni enoti kraja študija, temveč šele 1. 11. 2018. Torej v času, ko je bila zadeva še v prvostopenjskem upravnem odločanju pri CSD. V takšnih okoliščinah bi organ prve stopnje lahko priznal pravico do dodatka, v kolikor bi razpolagal z dokazilom o prijavi začasnega bivališča, vsekakor pa bi dodatek moral priznati organ druge stopnje, ki k podatkom iz javnih evidenc pristopa po uradni dolžnosti in je o pritožbi odločal šele 31. 7. 2019.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrednost spornega predmeta v tožbi in koliko znaša sodna taks. Teh ugotovitev tožeča stranka obrazloženo ne izpodbija.
zamudna sodba - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - delni umik tožbe - pravica do izjave
Na podlagi poziva k odpravi nesklepčnosti je tožnica tožbo delno umaknila. Zaradi tega sodišče ni bilo dolžno tožencu še enkrat vročati v odgovor celotno tožbo z vsemi prilogami in kasnejšimi vlogami.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je ZSVarPre. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.