KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041417
KZ-1 člen 92, 92/2, 92/2-8, 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 144, 371, 371/1, 371/1-8, 390.
kaznivo dejanje goljufije - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - dovoljenost pritožbe - status oškodovanca - uveljavljanje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka - sodba se opira na dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi - presoja verodostojnosti - obvestila - sprememba sodbe - odločba o kazenski sankciji - nekaznovanost - odločba o stroških kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
Dovoljenost pritožbe po predhodni ugotovitvi, da je pritožnica kot verjetna oškodovanka ali oškodovanka v širšem smislu upravičena do pritožbe.
Pri bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je treba najprej vedeti, kaj oziroma kateri dokaz je bil pridobljen, kako je bil pridobljen in, ali je sodba sodišča prve stopnje na takšen dokaz dejansko oprta.
Razlika med opiranjem sodbe na obvestila, zbrana v predkazenskem postopku, in pretresanjem obvestil na glavni obravnavi pri preverjanju zanesljivosti in verodostojnosti izpovedb prič.
Neobsojenost pred in po storitvi kaznivega dejanja ter časovna razlika med storitvijo kaznivega dejanja ter obsodbo kot tehtni olajševalni okoliščini pri odmeri kazni.
predlog za izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sklepa
Vsi pritožniki zatrjujejo bistvene kršitve določb kazenskega postopka s sklicevanjem na to, da prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev. To po oceni višjega sodišča samo po sebi ne bi predstavljalo zatrjevane kršitve, je pa višje sodišče ob preizkusu teh pritožbenih navedb ugotovilo, da iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prvostopenjsko sodišče v celoti odločilo o predlogu za izločitev dokazov. O delu predlagane izločitve dokazov (uradni zaznamek o zaslišanju osumljenke in del otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja) sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, čeprav je razloge tudi v zvezi s temi listinami navedlo v obrazložitvi sklepa v točkah 10 in 12, vendar navedeno ne more nadomeščati manjkajoče odločitve v izreku. Pomanjkljivost, zatrjevana v smislu izostanka pravne podlage, ni le pomanjkljivost, temveč pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku le-tega.
vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - preizkusno obdobje - mesečno poročanje - iskanje zaposlitve
Stečajna dolžnica ni izkazala ustreznega truda pri iskanju zaposlitve, saj je bila iz evidence brezposelnih oseb izbrisana prav zaradi svoje neaktivnosti. S kasnejšo zaposlitvijo na črno pa stečajna dolžnica v stečajno maso tudi ni prispevala.
imenovanje članov upniškega odbora - seznam navadnih terjatev - cesija terjatve - obvestilo o spremembi - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - jezikovna razlaga zakonskih določb
S cesijo terjatve na pritožnika je prišlo le do spremembe imetnika terjatve. Ker sta bila upraviteljica in sodišče prve stopnje o tej spremembi obveščena pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi jo morala upoštevati. Jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP, kakršno zagovarja upraviteljica in ji očitno sledi sodišče prve stopnje in po kateri se v primeru, ko pride do prenosa terjatve na novega upnika po izdelavi seznama navadnih terjatev do dolžnika iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, nov imetnik terjatve pri imenovanju članov upniškega odbora ne upošteva, je zmotna in ni v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00038238
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 5, 6, 6/2, 153, 153/1, 240, 965, 965/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - dolžna profesionalna skrbnost - odškodninska odgovornost za premoženjsko škodo - nepredvidljive okoliščine in višja sila - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - dokončni obračun izvršenih del - vsebina - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena odločitev - dokazna ocena
V skladu z 240. členom OZ se podjemnik odškodninske odgovornosti za škodo, ki je nastala drugi pogodbeni stranki, razbremeni samo, če dokaže, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogel ne preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve presodilo, da je prva toženka vse kritične dni odkrite dele strehe ustrezno zaščitila in ni dokazano, da bi bilo mogoče odkrite dele strehe zaščititi drugače.
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da tako nenadnega in silovitega poslabšanja vremena prvi toženec ni mogel pričakovati, posebno še, če so bile posamezne nevihte napovedane predvsem v severni Sloveniji, ne pa tudi v osrednji Sloveniji, kamor spada območje škodnega dogodka. Enako velja tudi za viharni veter jakosti 8 BF, ki se na tem območju Slovenije v povprečju pojavi zgolj enkrat letno in prav tako ni bil napovedan s strani meteorologov.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravilna vročitev tožbe - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - naslov vročitve sodnega pisanja - vpisan naslov v sodnem registru
Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe pa ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.
V kolikor pa tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v A. in ne v B., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 382, 382/1, 382/2, 408, 409. ZPP člen 274, 274/1.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - načelo enakega obravnavanja upnikov - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - umik predloga - smiselna uporaba ZPP
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je, da se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Cilj postopka je torej v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Glede na nesporno dejstvo, da dolžnik nima premoženja, nima prihrankov, nima zaposlitve in tudi sicer nima nobenih prejemkov, preživlja pa ga mati, je jasno, da v danem trenutku namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi bilo mogoče doseči.
Pritožbeno neupoštevane so navedbe dolžnika, da si želi, da bi bili vsi upniki poplačani hkrati in v enakih deležih, saj sploh ni premoženja (stečajne mase), iz katerega bi se kateri koli od upnikov poplačal v katerem koli znesku.
Po drugi strani je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti. Ker je dolžnik svoj predlog za odpust obveznosti umaknil, zaradi česar je sodišče postopek odpusta ustavilo, čemur dolžnik pritožbeno ne nasprotuje, to pomeni, da tudi ta namen postopka osebnega stečaja ne bo oziroma ne more biti dosežen.
Smiselna uporaba ZPP pomeni uporabo tistih institutov, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči tudi v postopku osebnega stečaja.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 315, 315/1, 349. ZVZD-1 člen 37.
poškodba delavca pri delu - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev negmotne škode - navodila delodajalca - varno delo - vmesna sodba na drugi stopnji - pritožbena obravnava
Ker je torej v konkretnem primeru delavec ravnal malomarno, je z enako stopnjo krivde ravnal tudi delodajalec, ki ga kljub temu, da mu ni zaupal, da bo spoštoval pisna navodila, ni nadziral, ker je tudi sam lahkomiselno mislil, da bo tudi brez podpore nadgradnje delavec vsakokrat lahko hitro in brez posledic pod njo izvedel varilsko delo.
Pritožbeno sodišče je na seji odločilo, da je zahtevek tožeče stranke po temelju utemeljen. Zato je izdalo na drugi stopnji vmesno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen ter, da znaša delež odgovornosti tožeče stranke 40%. Za odločitev o višini zahtevka in o stroških postopka pa je pritožbeno sodišče sklenilo, da opravi pritožbeno obravnavo.
Ker se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku, sicer se stroški ne priznajo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pravočasno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, kot izhajajo iz obračuna izvršitelja, zato ustavitev izvršilnega postopka na odmero navedenih nadaljnjih izvršilnih stroškov ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037816
ZPP člen 350, 350/2. SPZ člen 66, 67, 96. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v solasti - solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - izvrševanje soposesti - neupravičena uporaba - tržna najemnina - najemno razmerje - solastninska skupnost - laična pritožba
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
Ker zagovornik zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti izpodbija z istimi navedbami, kot jih je podal v pritožbah zoper sklepa z dne 15. 5. 2020 in z dne 14. 7. 2020, na katere je pritožbeno sodišče odgovorilo že v sklepih z dne 28. 5. 2020 in z dne 22. 7. 2020, pritožbeno sodišče ponovno pojasnjuje, da zagovornik z opozarjanjem, da je šlo za enkraten dogodek, ko naj bi bil obtoženec v posebnem psihičnem stanju, ne pojasni, zakaj naj bi bila pri obtožencu izključena ponovitvena nevarnosti in da izpostavljanje vsebine izvedenskega mnenja, ko pritožnik ne zatrjuje novih dejstev ali dokazov, torej spremenjenih okoliščin, presega okvire tega pritožbenega postopka, ko se ugotavlja danost razlogov za pripor.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - avtentična razlaga - hudodelsko združevanje - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - zakonitost odredbe - zakonitost dokazov - priča pri hišni preiskavi
Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017 opredelilo do vprašanja uporabe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, v točki 41 obrazložitve pa tudi natančno pojasnilo, v katerih primerih organi pregona dostopajo do gradiva, pridobljenega s PPU, četudi sta minili več kot dve leti od konca izvajanja ukrepov. Kot bistveno je iz nje povzeti, da se dveletni rok iz četrtega odstavka 153. člena ZKP in iz drugega odstavka 154. člena ZKP, v katerem mora državni tožilec začeti kazenski pregon, sicer se izsledki PPU uničijo, nanaša le na tista kazniva dejanja, zaradi katerih so bili PPU odrejeni oziroma konkretni izsledki PPU zbrani. Ko je prvotni namen pridobitve izsledkov PPU potrjen oziroma "validiran" s pravočasnim začetkom kazenskega pregona za kaznivo dejanje iz sodne ali tožilske odredbe, se gradivo naprej hrani, dokler se hrani kazenski spis. V tem času pa se lahko pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo. Izsledke PPU je mogoče uporabiti tudi v kazenskem postopku zoper osebo, glede katere ukrep ni bil odrejen, oziroma zoper osumljenca tudi za kaznivo dejanje, za katero ukrep ni bil odrejen (če gre za "kataloško" kaznivo dejanje), če seveda ne gre za naklepne zlorabe organov. V sistemu ZKP ni prepovedi dostopanja tožilstva do še obstoječih (ne še uničenih) gradiv iz PPU za te namene. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svojih prejšnjih odločbah v obravnavani zadevi, je Ustavno sodišče s sklepom U-I-462/18-22 z dne 13. 12. 2018 začasno zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena ZKP (ki se izvrši na način, da se gradivo iz četrtega odstavka 153. člena in prvega odstavka 154. člena ZKP zapečati), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona. Pri tem je v 15. točki obrazložitve do končne odločitve Ustavnega sodišča zapovedalo razlago izpodbijanih zakonskih določb z vsebino, kot jim jo je dala avtentična razlaga. V skladu s končno določbo iz 143. člena novele ZKP-N se spremembe 153. člena ter prvega do četrtega odstavka in šestega odstavka 154. člena ZKP začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi novele ZKP-N, torej 20. 7. 2019, kar je glede na datum izpodbijane odločitve (27. 3. 2020) preden je sodišče prve stopnje odločalo o pravilni uporabi navedenih določb. Veljavnost procesnih dejanj se namreč preizkuša po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo takšno procesno dejanje opravljeno. Bistveno je namreč, da obdolženi A. K. v času odrejanja in izvajanja PPU ter hišnih preiskav ni imel statusa osumljenca, kar pomeni, da zoper njega niso obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je v hudodelski združbi izvrševal tatvine motornih vozil, zaradi česar je tudi upravičeno lahko nastopal kot priča pri hišnih preiskavah. Šele kasneje, na podlagi zbranega dokaznega gradiva, podan utemeljen sum, da je storil drugo kaznivo dejanje, torej ne tisto, zaradi katerih so bili ukrepi odrejeni, pa na njegovo prvotno vlogo priče pri hišnih preiskavah ne more vplivati in zgolj iz tega razloga ni mogoče izločiti zapisnikov o opravljenih hišnih preiskavi, zaradi česar tudi ni podano navzkrižje interesov.
odgovornost izvajalca gospodarske javne službe - hoja po pločniku
Ker je sporni del pločnika še ustrezal pravnemu standardu normalne pohodne površine, to pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo uporabil za hojo ta del pločnika, ki omogoča varno hojo.
Ker je bil pripor realiziran v drugem kazenskem postopku je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki časa prestanega v ekstradicijskem priporu v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 216/2009, ni na podlagi 56. člena KZ-1, vštelo v izrečeno enotno kazen in zato ni podana niti zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00038000
ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 190, 190/1.
odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zlonamernost - obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, ko je zavrglo obtožni akt z utemeljitvijo, da zlonamernost ni opisana v izreku obdolženki očitanih ravnanj, napravilo dokazno oceno o nedokazanosti zakonskega znaka zlonamernosti v ravnanju osumljenke ter posledično o neobstoju njene krivde za očitano kaznivo dejanje, s tem pa je, kot pravilno izpostavlja pritožnik, preseglo v procesnem zakonu opredeljene pristojnosti sodišča v fazi predhodnega preizkusa obtožbe.
V opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebujeta obtožna predloga in ga je treba presojati kot celoto, je ustrezno opisan zakonski znak zlonamernosti v ravnanju osumljenke, ki se ji v obdobju skoraj treh let in pol (od 1. 4. 2016 do 23. 8. 2019) očita 25 dejanj, s katerimi naj bi zlonamerno onemogočala uresničitev izvršljive sodne odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 11. 2015 glede treh mladoletnih otrok oškodovanca kot tožilca in osumljenke. Kot navedeno in kar sodišče prve stopnje spregleda, pa se poleg omenjenega izvršitvenega načina v opisu kaznivega dejanja konkretizirano očita tudi, da je osumljenka pri sebi protipravno zadrževala mladoletne otroke in preprečevala, da bi jih imel oškodovanec kot tožilec v času, ko naj bi bil po sodni odločbi upravičen do stikov z njimi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00037840
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 232, 232/6, 234, 234/1. ZGD-1 člen 390, 504, 511. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - umik predloga za začetek stečajnega postopka - namen stečajnega postopka - domneva o insolventnosti dolžnika - sklep o začetku stečajnega postopka - roki in naroki - vloge vezane na rok - družbena pogodba - upravljanje družbe - pravice družbenikov - pravice manjšinskih družbenikov - ničnost in izpodbojnost - ničnostni razlogi
Po 112. členu ZPP se za dan vročitve vloge na sodišču šteje dan oddaje vloge na pošto, če se vloga pošlje po pošti priporočeno, vendar to velja le za tiste vloge, ki so vezane na rok (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP). Predlog za začetek stečajnega postopka ni vezan na noben rok, niti zakonski procesni rok niti materialni prekluzivni rok, v katerem bi bil dolžnik upravičen oziroma dolžan vložiti predlog. Zato za presojo dneva vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni mogoče uporabiti pravil iz 112. člena ZPP o dnevu oddaje priporočene pošiljke (predloga) na pošto kot dneva izročitve predloga sodišču.
ZPP člen 133, 133/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 14/2-1(3), 121, 236, 236/2, 236/3, 236/5.
predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - vročanje pisanj - vročitev pravni osebi - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Določba 133. člena ZPP določa, da se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Po prvem odstavku 133. člena ZPP se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec.
Glede na citirano zakonsko podlago je zmotno stališče pritožnika, da je bila vročitev sodnih pisanj mogoča le zakonitemu zastopniku dolžnika, oziroma osebi pooblaščeni za sprejem pošiljk, saj se lahko sodna pisanja vroča osebi (delavcu, prokuristu itd.), ki je na sedežu družbe.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257.. Sodni red (1995) člen 225, 228.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala, da ni izvršila odredbe sodnice, ki je v zadevi izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja. Tožnica tega sklepa ni poknjižila in odpravila, temveč je napisala nov sklep, s katerim je bilo predlogu obdolženega ugodeno in vozniško dovoljenje obdolženemu vrnjeno; ta sklep je še istega dne odpravila in ga poslala obdolženemu in pristojni upravni enoti.
Za podajo izredne odpovedi je obstajal utemeljen razlog, saj je tožnica kršila pogodbene in druge obveznost iz delovnega razmerja, pri čemer je imela kršitev vse znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1).
Tožnica je s tem, ko naklepno ni izvršila odredbe sodnice, čeprav je bila to dolžna storiti, ter s tem, ko je s sklepom sama meritorno odločila o predlogu obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja, čeprav za to kot vodja vpisnika ni bila pristojna, izpolnila znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. To kaznivo dejanje namreč stori javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00038670
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 4, 7, 23, 23/1, 23/2. ZPP člen 13, 13/1, 337, 337/1. URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 360, 376, 376/1.
plačilo odškodnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - vezanost na pravnomočno odločbo - pravnomočna upravna odločba - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - status upravičenca - pomanjkanje aktivne legitimacije - predhodno vprašanje - dokazno pravilo - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota
Izhajajoč iz načela prirejenosti postopkov (upravnega in civilnega) oziroma vezanosti na pravnomočne (upravne) odločbe, je ugotavljanje upravičenosti iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP v pristojnosti upravnega organa, kar pomeni, da izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji sodišče v pravdnem postopku ne more (ponovno) ugotavljati. Neizkazanost položaja upravičenca vodi k presoji o neobstoju aktivne stvarne legitimacije za tožbo za plačilo denarne odškodnine v sodnem postopku.