pritožba - stranka postopka - zavrženje pritožbe - pravni interes
Pritožnik trdi, da je od zapustnice kupil garažo. Sodišče pa je v dopolnilnem sklepu sklenilo, da garažo deduje dedinja po dednem dogovoru med dediči. Ker domnevni kupec ni dedič, nima pravice do pritožbe proti dopolnilnemu sklepu o dedovanju in je bilo treba pritožbo zavreči (343. člen ZPP).
vročilnica - dokazna moč javne listine - narok v postopku odločanja o ugovoru
Ob tem, da iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnica le posplošeno zanikala prejem izvršilnega naslova ter listin, s katerimi je izkazan prehod terjatve na upnika, iz vročilnice v spisu pa izhaja, da je prejela tako izvršilni naslov kot listine, s katerimi je upnik izkazal prehod terjatve, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so dolžnici omenjene listine bile vročene skupaj s sklepom o izvršbi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Prvi odstavek 49. člena veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS št. 84/2018), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2019, določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Tako navedena določba odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci (tako tudi sodni cenilci in tolmači) pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetnem postopku bila dovoljena izvršba na premičnine, da je upnik z vlogo z dne 18. 2. 2020 zahteval povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja ter stroškov v zvezi s sestavo vloge, da si je izvršitelj vse stroške priglasil skladno s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik), stroški izvršitelja kot stroški upnikove vloge pa so bili za izvršbo potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00039421
ZPP člen 12, 214, 443, 443/1, 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 29. OZ člen 190, 239, 341, 352, 352/3, 364, 365.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - laična stranka - verodostojna listina - javna listina - vračilo preveč plačanih sredstev - napačen obračun zneskov - pravilnost obračuna - obračunavanje stroškov upravnika - stroški obratovanja - število uporabnikov stanovanja - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - kršitev pogodbe - povprečna skrbnost oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - univerzalni pravni naslednik - splošni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje sukcesivne škode - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - priznanje dejstev
Škoda je nastajala iz istega razloga, zaporedno, postopno s potekom časa, torej sukcesivno. Po stališču sodne prakse zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek take škode. Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala tudi celotna terjatev.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
ZIZ člen 55, 55/1. ZJSRS člen 21d, 28. OZ člen 280, 280/2, 419.
nadomestilo preživnine - subrogacija - obvestilo o subrogaciji in vstopu sklada v položaj otroka - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti
Dolžnikova obveznost bi zaradi izpolnitve preživninskemu upravičencu prenehala le, če za prehod terjatve dolžnik ne bi vedel, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena OZ), česar pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval. Ker dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so dolžnikove navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da bi sedanji upnik takšen način izpolnitve odobril.
ZUPJS člen 6, 6-7, 44, 44/3, 44/4. ZDSS-1 člen 7, 63. ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
subvencija tržne najemnine - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - vračilo subvencije - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - pristojnost centra za socialno delo - sodna pristojnost - pristojnost specializiranega sodišča - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Ker je na podlagi določila četrtega odstavka 44. člena ZUPJS odločitev o vrnitvi neupravičeno prejetih javnih sredstev v pristojnosti CSD, ki o vrnitvi odloči ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe o subvenciji najemnine in ki odločitve o tem še ni sprejel, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sodna pristojnost za odločitev v zadevi (še) ni podana.
Sodna pristojnost (socialnega) sodišča bo v tej zadevi, v skladu z določilom drugega odstavka 7. člena in 63. člena ZDSS-1 podana šele, ko bo izčrpan postopek pred CSD z dokončnim upravnim aktom ali v primeru, ko do izdaje in vročitve upravnega akta ne bo prišlo v zakonitem roku.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča
Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje je prepozna, pritožba zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bil sklep sodišča prve stopnje potrjen, pa je nedovoljena.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - odvetniški stroški
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati, saj to v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožba pa je delno utemeljena, kolikor izpodbija II. točko izreka sodbe glede stroškov postopka, saj ima pritožba prav, da se odvetnikom ne priznava nagrade za posvet s stranko po tar. št. 39/I OT, če to ni samostojna storitev in to v okoliščinah obravnavnega primera nedvomno ni, saj jo je odvetnik opravil v zvezi s storitvijo sestave dopolnitve tožbe, za kar pa mu je sodišče prve stopnje skladno s tar. št. 18 utemeljeno priznalo 300 točk. Pritožba pa nima prav, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvetniku tožeče stranke priznalo stroške prihoda na sodišče (kilometrino) in kolikor meni, da bi tožeča stranka morala najti pooblaščenca s sedežem na sodnem okrožju sodišča prve stopnje, saj bi se ob takšni razlagi stranki kršila pravica enakega varstva pravic po 22.členu Ustave RS.
silobran - istočasnost napada in obrambe - protipraven napad - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe
Pri tem bo moralo najprej zanesljivo ugotoviti ali je oškodovanec (in ne morda kdo drug) dejansko napadel obtoženca tako, da ga je udaril v rebra oziroma mu skočil za vrat in ga povlekel stran. Če bo ugotovilo, da ga je, bo moralo nadalje ugotoviti ali napad ni morebiti že prenehal tedaj, ko je obtoženi udaril oškodovanca. Napad in obramba morata biti namreč istočasna, saj je obramba upravičena in dovoljena dokler napad traja. Pri silobranu namreč napadeni z obrambo, od sebe odvrača protipraven napad, če pa je ta že dokončan, obramba ni več upravičena. Odgovor na to vprašanje pa je pomemben tudi za presojo nadaljnjega pogoja za obstoj silobrana, to je, da je bilo obtoženčevo ravnanje za odvrnitev napada potrebno oziroma, da napada oškodovanca ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodovanjem le-tega. Šele v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je bil obtoženi s strani oškodovanca dejansko protipravno napaden in da je napad še trajal, ko je obtoženi udaril oškodovanca in je bilo to neizogibno potrebno za odvrnitev napada, pa bo sodišče moralo presojati tudi sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe.
pripor - javljanje na policijski postaji - stalno bivališče v Republiki Sloveniji - neogibna potrebnost pripora - begosumnost
Ukrep javljanja na policijski postaji terja od obtoženca, da se mora ob določenem času javljati na policijski postaji, na območju katere stalno ali začasno prebiva ali se nahaja v trenutku odločanja o uporabi ukrepa, torej v konkretnem primeru v ... . Pri obtožencu, ki v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, v primeru odprave pripora pa tudi v .... ne več, je predlagani ukrep neizvedljiv. Da temu ni tako, pa tudi zagovornik v svoji pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pojasnil. Prav gotovo pa za izrek tega ukrepa ne zadošča, da se obtoženi "zgolj nekje nahaja", kot to v vloženi pritožbi zatrjuje zagovornik.
Podatki v spisu (list. št. 82) potrjujejo pravilnost ugotovitve, da je toženka s pisno izjavo z dne 13. 1. 2020 soglašala z umikom tožbe in priglasila stroške (torej zahtevala povrnitev stroškov).
Podatki v spisu potrjujejo tudi dejstvo, da je toženka pravočasno vložila odgovor na tožbo s prilogami (list. št. 46 do 51 in priloge B 1 do B 79), da je sodišče prve stopnje toženko pravilno pozvalo na vložitev odgovora na tožbo (poziv na list. št. 40) na podlagi sklepa sodišča druge stopnje Cp 258/2018 z dne 15. 11. 2018.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048104
KZ-1 člen 32, 32/1, 135, 135/1, 135/2.. ZKP člen 337, 337/3.
kaznivo dejanje grožnje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - grdo ravnanje - skrajna sila - ogled kraja - navzočnost strank pri ogledu
Po prvem odstavku 135. člena KZ-1E kaznivo dejanje grožnje stori, kdor komu, zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po drugem odstavku 135. člena KZ-1E pa je podana, če je temeljna oblika dejanja grožnje storjena proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari. Ena od možnih izvršitvenih oblik storitve
kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje je tedaj tudi grdo ravnanje, ki praviloma povzroči na oškodovancu tudi posledice v smislu prizadete telesne integritete.
Po določbi tretjega odstavka 337. člena ZKP, ki ureja ogled in rekonstrukcijo zunaj glavne obravnave, se strankam in oškodovancu vselej sporoči, kdaj in kje bo ogled opravljen in da smejo biti pri teh dejanjih navzoči. Že iz dikcije te določbe same izhaja, da navzočnost strank na ogledu ni nujna, potrditev te ugotovitve pa je najti tudi v nadaljnjem besedilu te določbe, ko senat v primeru, če je obdolženec v priporu (po mnenju pritožbenega sodišče pa gre to dikcijo analogno uporabiti tudi v primeru, če je obdolženec na prestajanju kazni), sam odloči, ali je njegova navzočnost na ogledu nujna ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037713
KZ-1 člen 49, 49/1, 324, 324/1-1, 324/1-3, 391. URS člen 14, 22, 29.
nevarna vožnja v cestnem prometu - kršitev cestnoprometnih predpisov - kazenska sankcija - zaporna kazen - alkoholiziranost - pravica do zagovora - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni - predkaznovanost - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Kot obteževalne okoliščine ni upoštevalo obdolženčeve alkoholiziranosti kot take, temveč pravilno ni prezrlo stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti, torej dejstva, da je obdolženec imel najmanj 1,00 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Pritožba, ki ugotovitve sodišča prve stopnje v tej smeri netočno povzema, zato ni utemeljena.
ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1, 123, 123/2. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIZ člen 179, 179/1.
prodaja nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine
Pritožnik tudi ne izkaže za verjetno, da bi se v relativno kratkem času od cenitve kmetijskih zemljišč kaj spremenila njihova vrednost in tega niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imel za to vso možnost, ni storil.
nasprotovanje ugovoru tretjega - pripoznava tožbenega zahtevka - odločanje o stroških postopka - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium
Upnik je bil že v času izvršilnega postopka seznanjen z enakim obsegom procesnega gradiva v zvezi z lastništvom tretjega glede predmetov izvršbe, kot nato v pravdnem postopku, kjer je pripoznal zahtevek tretjega, s tem pa tudi njegovo lastništvo na predmetih izvršbe. Upnikovo ravnanje, ko je najprej izrabil procesno možnost, da neobrazloženo nasprotuje obrazloženemu ugovoru tretjega, nato pa takoj v odgovoru na tožbo izrazil nasprotno voljo s pripoznavo zahtevka v tožbi, ki je bila vsebinsko sorodna ugovoru tretjega, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Načelo vestnosti in poštenja izraža samoomejevanje (omejitev svobodnega ravnanja) skozi obveznost, da si stranki ne prizadevata le za uresničenje svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke; tukaj upnik za interes tretjega. Obveznost pojasnjene samoomejitve je pri upniku posebej poudarjena, saj mu je podelil zakonodajalec izjemno močen procesni položaj v postopku nasproti tretjemu. Upnik lahko povzroči zavrnitev (tudi morda utemeljenega in obrazloženega) ugovora tretjega z golo izjavo o nasprotovanju, ki je ni dolžan obrazložiti (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Sankcija za kršitev navedenega načela je stroškovna. Upnik mora tretjemu povrniti njegove stroške ugovora tretjega, ki jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).