KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038777
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 502č.
dvom v nepristranost sodnika - opustitev dolžnega nadzorstva - zahteva za izločitev sodnika
Čeprav je lahko dvom v nepristranskost posameznega sodnika iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP izkazan z različnimi okoliščinami, je znano, da zgolj strankino nezadovoljstvo, s katero koli sodnikovo odločitvijo, vsebinsko ali procesno, takšnega dvoma ne more povzročiti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - zamuda s plačilom najemnine - neplačilo najemnine in stroškov - zdravstveno stanje stranke v postopku - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Zgolj obrazložitev zdravstvenega stanja toženca in njegove žene za uspešnost pritožbe zoper zamudno sodbo ne zadostuje. Tudi ne navedbe, da sta položnice za nazaj poravnala. Pritožbene navedbe, da je ostalo še nekaj položnic za stroške letošnjega leta kvečjemu potrjujejo odločitev sodišča prve stopnje. Za dodati je, da pritožbene trditve v postopku tudi niso dokazno podprte. Sicer je pritožba neutemeljena tudi iz razloga, ker pri izdaji zamudne sodbe ugotovitev dejanskega stanja ni dopustno izpodbijati, pritožbene navedbe pa se nanašajo na dejansko stanje.
predlog upnika - razveljavitev prodaje nepremičnin - javna dražba nepremičnin
Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se upnika nista izjavila o vlogah ponudnikov in da nista dala predloga iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ. Teh ugotovitev udeleženec ne izpodbija. Ker upnika nista odgovorila na predlog udeleženca za domik nepremičnine po izklicni ceni, je njuna pasivnost pomenila, da nista dala predloga, da naj sodišče pozove udeleženca na plačilo kupnine v višini izklicne vrednosti.
ZPP člen 254, 254/3, 337, 337/1. ZD člen 59, 59/2.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - sposobnost zapustnika za razsojanje - sposobnost oblikovanja svobodne volje - oporočna sposobnost - oporočiteljeva volja - oporočno razpolaganje - demenca - navajanje novih dejstev v pritožbenem postopku - nov izvedenec
Sposobnost za razsojanje je podana, če oporočitelj zmore pravilno doumeti pomen oporoke in njene posledice in je zmožen ravnati v skladu s takim razumevanjem. Ne zadostuje, da ima neko splošno predstavo o sestavi oporoke in o vsebini oporočnega razpolaganja, ampak mora biti zmožen ustvariti si jasno sodbo o pomenu odločitve in o njenih učinkih ter zmožen ravnati v skladu s to predstavo svobodno od vplivov morebitnih zainteresiranih tretjih oseb. Prav tako ne zadostuje, da je sposoben podati izjavo volje ali slediti branju besedila oporoke. Sposoben mora biti tudi razumeti njeno vsebino, pomen in posledice.
Obstoj motiva, da del svojega premoženja zapusti tožencema, ne zadostuje za sklep, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke sposobna oblikovati svojo voljo neodvisno od vplivov duševne motnje. Skladnost med motivom in oporočno voljo je lahko indic, ki kaže na pravo oporočiteljevo voljo, ne more pa biti pomembna za presojo, ali je bil oporočitelj sposoben sprejeti odločitev, ki jo je izrazil v oporoki, in razumeti njen pomen.
odmera pokojnine - sprememba predpisa - pričakovane pravice
Z določbo 391. člena ZPIZ-2 je uzakonjeno načelo varstva pričakovanih pravic za tiste zavarovance, ki so pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnili že do 31. 12. 2012, to je do uveljavitve ZPIZ-2 (1. 1. 2013), zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine pa so vložili, ko je že veljal ZPIZ-2. Namen takšnega izračuna pokojninske osnove je bil prav v tem, da bi upokojenci, ki so do uveljavitve ZPIZ-2 že izpolnili pogoje za starostno pokojnino, pa še niso vložili zahteve, zaradi vpeljave sistema neto odmernih odstotkov v 37. členu ZPIZ-2, obdržali pokojnino najmanj v višini kot bi jim šla, če bi se upokojili leta 2012. Na ta način je zakonodajalec zagotovil primerljivost višine odmerjenih pravic po ZPIZ-1 in po tem zakonu, to je po ZPIZ-2 glede na to, da je novi zakon vpeljal nov način odmere pokojnin. Taka ureditev torej zagotavlja primerljivost višine pokojnine ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
Dejansko stanje je torej pogoj in ne vzrok za katero od navedenih kršitev, pri čemer je pri smiselno zatrjevani kršitvi kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, njen predmet določenost kaznivega dejanja v Kazenskem zakoniku oziroma drugem materialnem predpisu ali razlogi, zaradi katerih je protipravnost (sicer) določenega kaznivega dejanja izključena.
Če je bilo namreč kaznivo dejanje opredeljeno po kvalificirani obliki, bi morala biti njena vsebina (hudo ponižanje več oseb ali lahka telesna poškodba drugega) v opisu dejanja vsekakor znana.
starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - pokojninska doba brez dokupa
Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi je pokojninska doba brez dokupa bistveno strožji pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pod to dobo se po 1. 1. 2013 ne šteje noben dokup ali prostovoljna vključitev v zavarovanje.
Razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti narekuje ne samo potrebna časovna temveč tudi stvarna razbremenitev pri delu. Ocena fakultetne komisije, da tožnik več ni zmožen za delo „strokovni sodelavec za področje vzdrževanja in razvoja“ v polnem delovnem času, na katero je bila ocenjevana invalidnost v predsodnem postopku, temveč le še za „svoje sedanje delo“, ki je manj zahtevno in stresno, kot delo pred zadnjo oceno na IK, v skrajšanem delovnem času 6 ur, implicitno vključuje tudi potrebo po stvarni razbremenitvi na manj zahtevno in stresno dela. Sodišče prve stopnje je zato tožnika zakonito razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s časovno in stvarnima razbremenitvama, indiciranima iz zdravstvenih razlogov.
neuspešna izvršba - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - spremenjene okoliščine
Ob izkazani neuspešni prodaji in posledično sprejetem sklepu o ustavitvi izvršbe na solastninski delež druge dolžnice pri nepremičninah parc. št. 1746/1, 1746/2 in 1746/3 k.o. V., upnik s tem, ko ni zatrjeval, niti izkazal spremenjenih okoliščin, ki bi nakazovale uspešnost prodaje in poplačilo njegove terjatve, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek (opr. št. In 78/2013) z drugimi sredstvi in predmeti izvršbe, tudi ne izkazuje pravnega interesa za vložitev (ponovnega) predloga za izvršbo na isti predmet izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037770
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1, 168, 168/2, 257. ZKP člen 277, 277/1-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kaznivo dejanje razžalitve - žaljiva izjava - zaničevalni namen - varstvo upravičenih koristi - zavrženje obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Pravilno je razlogovanje v izpodbijanem sklepu, da bi moral biti v opisu obdolžencema očitanih kaznivih dejanj konkretiziran poseben zaničevalni namen. Pritožničino naziranje, da je v tem delu obtožni predlog sklepčen, ker je bila pritožba A. A. zoper delo policistke B. B. posredovana na več naslovov in ker je posledica vložene pritožbe lahko uvedba disciplinskega postopka in stigmatiziranje, ni v nikakršni vsebinski zvezi z zaničevalnim namenom storilca, ki se opisuje z določenim poudarjenim, skrajno ironičnim ali sarkastičnim načinom izražanja oziroma zmerjaško kritiko. Le v tem primeru bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je zapis v obtožnem aktu očitno manifestacija zaničevalne žaljive vrednostne ocene drugega, ki po svojem pomenu in vsebini povsem pretehta siceršnjo upravičenost varovanja lastnika koristi v postopku. Enako pritožbeno sodišče ugotavlja tudi za pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izjavo obdolžene C. C.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Ob pravilno ugotovljenem dejanskem je sodišče zaradi poslabšane III. kategorije invalidnosti, zavrnilni upravni odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravilo. Tožnici, še naprej invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni s časovno omejitvijo 4 ure dnevno in dodatnimi stvarnimi razbremenitvami za psihofizično nezahtevno delo, brez večje odgovornosti in vsiljenega tempa in ritma dela je v skladu z 81. členom ZPIZ-2 od 1. 5. 2018 dalje zakonito priznalo pravico do dela na drugem delu z omejitvami.
ugovor hipotekarnega dolžnika - predložitev dokaza - dokazilo o plačilu - dokazno breme
Glede na dokazno breme poplačila drugega dolžnika in odsotnost zatrjevanja razloga v ugovoru zakaj ni mogel sam pridobiti od prvega dolžnika dokaze o poplačilu, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza s pozivom prvemu dolžniku o poplačilu.
bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - možnost obravnavanja pred sodiščem
Odločitev, da se predlaganega dokaza z zaslišanjem direktorja toženke ne izvede, je sodišče prve stopnje utemeljilo v izpodbijani sodbi; navedlo je, da se direktor toženke naroka ni udeležil zaradi bolezni, da pa so bila bistvena dejstva že ugotovljena, predvsem iz izpovedi druge priče. Tako navedeni razlogi za zavrnitev dokaznega predloga (da so bistvena dejstva že ugotovljena) pomenijo vnaprejšnjo dokazno oceno in niso zakoniti. To še toliko bolj velja v primeru dokaza z zaslišanjem strank. Kdaj sodišču ni treba zaslišati obeh pravdnih strank, določa 258. člen ZPP: - če osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva; - če zaslišanje ene stranke ni mogoče (prvi odstavek) ali - če stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek; v primeru neupravičene odsotnosti z zaslišanja). Sodišče prve stopnje nobenega od teh razlogov, ki bi utemeljevali, da se zasliši le ena pravdna stranka, ni ugotovilo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemnik prostorov - delovanje na področju kulture - brezplačna uporaba nepremičnine - prenehanje pogodbe - posodba do preklica - prekarij - odpoved najemne pogodbe - odpoved pogodbenega razmerja - javna kulturna infrastruktura
Sodišče prve stopnje je ob uporabi ZUJIK in določil OZ ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru sklenjena posodbena pogodba, saj ni bilo določene najemnine, ki je bistven element zakupne - najemne pogodbe, in zaključilo, da je skladno z določili OZ ta pogodba prenehala veljati s potekom časa. Podrejeno je ugotovilo, da gre pogodbo šteti za dogovor o prekariju, ki je skladno z določili OZ veljal do preklica, z vložitvijo tožbe pa je bil podan preklic, zato ni bila potrebna odpoved pogodbe. Še podrejeno je ugotovilo, da tudi če bi tožnica pogodbo morala odpovedati, je to storila z vložitvijo tožbe, od vložitve tožbe do izdaje sodbe pa je potekel odpovedni rok, določen v pogodbi.
Tožnica posodbene pogodbe ni bila dolžna sodno odpovedati, pa tudi, če bi jo bila dolžna, je sodišče pravilno štelo vložitev tožbe za odpoved pogodbe, odpovedni rok pa je do izdaje sodbe že potekel.
motenje posesti - zamudni sklep - aktivna legitimacija - odgovor na tožbo
Sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje posestno stanje in nastalo motenje; pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Za to pravdo torej ni bistveno, ali je morda tožnica presegla svoja pooblastila pri upravljanju poslovne stavbe. Zadošča, da je sama ali po svojih pooblaščenih izvajalcih izvrševala zatrjevana posestna dejanja in v ta namen uporabljala sporni dostop, česar toženka ni zanikala, saj na tožbo ni odgovorila.
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je obdolženka povzročila prometno nesrečo z nezavestno malomarnostjo. Obdolženki sta dokazani dve najbolj grobi kršitvi cestnoprometnih predpisov po drugem odstavku 105. člena in prvem odstavku 41. člena ZPrCP, pri čemer ni upoštevna navedba pritožnika, da je obdolžena prav zaradi nameravane vožnje avtomobila prenehala piti, ravno na podlagi te okoliščine je zaključiti, da se je zavedala, da v posledici zaužitja alkohola lahko pride do prometne nesreče. Iz ugotovljenih okoliščin predvsem pa izpovedi obeh policistov izhaja, da je obdolžena ob prihodu na kraj kaznivega dejanja še vedno kazala znake alkoholiziranosti, kar pa pomeni, da je bila pod vplivom alkohola, kar je potrdila tudi alkoholimetrična analiza njene krvi in urina več kot tri ure po nesreči. S svojo vožnjo pa je obdolženka dopustila, da je do prometne nesreče prišlo, v kateri je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek neizčrpanega dokaznega postopka, ker sodišče ni postavilo izvedencev finančne in gradbene stroke, ki bi ocenila vrednost posameznih nepremičnin, ki so bile zajete v bilanci stanja. Z navedenim dokaznim predlogom so tožene stranke izpodbijale trditve tožeče stranke, da so bile v pogodbah določene vrednosti nepremičnin podcenjene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Če predlagani dokaz za odločitev o zadevi ni relevanten, ga sodišče ni dolžno izvajati. Dokaz pa je nerelevanten, če ugotovitev dejstva, tudi če bi se z izvedenim dokazom izkazalo za resnično, ne bi moglo spremeniti odločitve sodišča. Prevedeno v obravnavani primer to pomeni, da tudi, če bi se z izvedbo predlaganega dokaza izkazalo, da so bile pogodbeno dogovorjene kupnine realne, glede na ostale izpostavljene okoliščine (možnost prenosa lastninske pravice na kupce brez plačila vsaj dela kupnine, sorodstvena oziroma kapitalska povezava pogodbenih strank) to dejstvo ne bi vplivalo na presojo o nedopustni kavzi pogodb, kot jo je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Pravna posledica ugotovljene ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vknjižbo prenosa lastninske pravice, je pravica uveljavljanja zahtevka izbrisnega upravičenca, da zahteva izbris izpodbijane vknjižbe zaradi njene neveljavnosti in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (1. točka prvega odstavka 243. člena ZZK-1). Povračilni zahtevek, ki ga pridobi prikrajšani lastnik zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe v škodo njegove lastninske pravice, se lahko uveljavlja le z izbrisno tožbo. Ta se izčrpa z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja torej s ponovnim vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo in ne z izročitvijo nepremičnine proste oseb in stvari izbrisnemu upravičencu.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - kasneje najdeno premoženje
Odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP je treba uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom (H. d.o.o.) in je torej obstoj stečajnega dolžnika in stečajnega postopka materialnopravna predpostavka za vložitev tožbe. Pri terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva na podlagi 42. člena ZFPPIPP ne gre za pozneje najdeno premoženje. Navedeno nedvomno izhaja iz določb ZFPPIPP zlasti določbe prvega odstavka 42. člena, ki določa odgovornost članov poslovodstva upnikom za škodo, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila in določb petega odstavka 44. člena istega zakona, ki določa, da se odškodninski zahtevek po 42. in 43. členu tega zakona uveljavlja za račun vseh upnikov, tako da mora odgovorna oseba odškodnino plačati družbi kot stečajnemu dolžniku in da je to upravičen uveljavljati stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnika in vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika. Pripomniti je, da gre pri predmetni odškodninski odgovornosti za lex specialis v razmerju do OZ in ZGD-1, kar pomeni, da se druge določbe (določbe OZ in ZGD-1) glede odškodninske odgovornosti uporabljajo samo, če ZFPPIP ne ureja drugače. Iz citiranih določb ZFPPIPP je tako zaključiti, da sta začetek stečajnega postopka in obstoj stečajnega dolžnika posebni materialnopravni predpostavki odškodninske odgovornosti članov poslovodstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00037677
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37. ZPP člen 111, 111/4, 343, 343/2, 346, 346/1. SPZ člen 110, 110/2, 139, 139/1, 150, 150/2.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - vzpostavitev etažne lastnine - hipoteka na nepremičnini - hipoteka na solastni stvari - prenos hipoteke - nedeljivost hipoteke - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Vsak solastnik lahko s svojim solastniškim deležem prosto razpolaga ter torej za obremenitev svojega idealnega deleža s hipoteko ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico (hipoteko), sodišče s sklepom določi, na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako, da se z delitvijo ne poslabša položaj imetnika te pravice.