CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039740
ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 212, 285, 286, 286/1, 286/4.
gradbena pogodba - bančna garancija za odpravo napak - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - odprava napak v garancijskem roku - odgovornost za napake - dokaz z izvedencem - izvid in mnenje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - prepozen ugovor - materialno procesno vodstvo - pavšalni pritožbeni očitki - pavšalne pritožbene navedbe - obrazloženost pritožbe - trditveno breme stranke
Posledicam nezadostne trditvene podlage se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem, da je bila specifikacija napak in ostalih podatkov razvidna iz prilog oziroma, da bi o izvedeni sanaciji sodišče moralo zaslišati pričo A. R. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov.
V obrazložitvi pritožbe je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti. To še posebej velja za pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil pravdnega postopka, katerega je treba vselej konkretizirati. Če naj bi bil v tem, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vse strankine navedbe, mora ta v pritožbi jasno in konkretno povedati, katere navedbe naj bi ostale prezrte. Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve stranke za obrazloženost tega pritožbenega razloga ne zadoščajo. Prav takšne, pavšalne in že zato neutemeljene, so pritožbene navedbe tožene stranke v sedmem odstavku na zadnji strani pritožbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb in dokazov, ki jih je navedla in predložila v pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2019 in 3. 12. 2019 (pritožnica ne pojasni določno, do katerih navedb v teh dveh vlogah se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo).
ZSPJS člen 22, 22d, 22d/1, 22e, 22e/1, 22e/3.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/1.
povečan obseg dela - delovna uspešnost
Javni uslužbenec je upravičen do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če so na voljo sredstva, ki so bila predvidena za nezasedena delovna mesta ali za posebne projekte, s čimer se predpostavlja, da je do povečanega obsega dela prišlo zaradi opravljanja nalog nezasedenih delovnih mest ali nalog na projektih in je zato opravljeno delo javnega uslužbenca preseglo pričakovane rezultate (sklep VIII Ips 11/2020).
Res je od med pravdnima strankama sklenjene pogodbe odstopila tožena stranka, kar pa ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožena stranka in da je skladno z določili člena 111 OZ v zvezi z drugim odstavkom 239. člena OZ dolžna vrniti tožeči stranki potopno črpalko in plačati strošek izdelave vrtine skladno z vrednostjo, kot je opredeljena v ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu tehnična podpora, ki ga je zasedal tožnik; toženka je sprejela odločitev o racionalizaciji poslovanja in nepotrebnosti dela na delovnem mestu tehnična podpora. Tako opredeljen razlog za odpoved ustreza opredelitvi poslovnega razloga v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Izreka, ki je sam s seboj v nasprotju, ni mogoče preizkusiti. Zato pritožba utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dodatno, ker je izrek tudi v nasprotju z razlogi sodbe.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročanje v tujino - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - dokazilo o opravljeni vročitvi
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - popolnost predloga - dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje torej ni izrecno zahtevalo, da storilec pridobi in predloži podatke od CSD,temveč da izpolni obrazce, ki so bili priloženi dopisu sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020, te pa bi lahko storilec izpolnil tudi brez pridobivanja podatkov pri CSD. Za pravočasno dopolnitev bi torej zadoščalo, če bi storilec izpolnil priložene obrazce in sodišču posredoval vsaj podatke o svoji davčni številki ter podatke o svojih družinskih članih kot tudi podatke o premoženju, ki ni razvidno iz uradnih evidenc.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042278
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVoz-1 člen 50, 50/3, 53, 53/3.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk - dodatno usposabljanje za varno vožnjo - rehabilitacijski programi
Storilec ni izpolnil pogojev za izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, saj je program opravljal od 1. 9. 2020 do 4. 9. 2020, ko je že dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Da bi dosegel izbris 4 kazenskih točk v skupni evidenci kazenskih točk, bi storilec moral program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo opraviti in potrdilo o opravljenem programu Ministrstvu za pravosodje dostaviti pred storitvijo prekrška 4. 8. 2020.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - opustitev zaslišanja zakonitega zastopnika - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba naroka
Sodišče sme zavrniti izvedbo predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev obrazložiti z ustavno dopustnimi argumenti. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dopustna. Prav na ta način pa je ravnalo sodišče prve stopnje, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke z obrazložitvijo, da njegova izpoved ne bi mogla prepričati sodišča prve stopnje v resničnost trditev tožene stranke, saj bi bila izpoved zaradi njegovega položaja zakonitega zastopnika najverjetneje pristranska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00039306
ZOZP člen 17, 17/3.
prometna nesreča - škoda, povzročena v prometni nesreči - telesna poškodba - vožnja po dirkališču (avtodromu) - vadbena vožnja - cestna dirka - prireditev - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sozavarovana oseba - pravica do odškodnine - izključitev zavarovalnega kritja - jezikovna razlaga - metode razlage - razlaga zakona - razlaga določb splošnih pogojev
Sodobna pravna teorija se zaveda, da sodobno pojmovanje glede narave jezika ne dopušča strogega ločevanja med jezikovno metodo in drugimi metodami razlage. Jezikovni pomen namreč ni več tako ločen od pomenov, ki jih odstirajo drugi vidiki razlage, kajti šele kontekst jezika ali sobesedilo kot besedilo, v katero spada obravnavani del, določa njegov pomen. Zato jezikovna metoda razlage ne more biti več samostojna metoda, ampak je povezana tudi z drugimi metodami razlage, ki vsaj deloma njen absolutni pomen relativizirajo in ga povezujejo tudi z drugimi vidiki razumevanja (vsaj z logičnim, zgodovinskim, sistematičnim in namenskim vidikom razlage).
pravni interes za pritožbo tožene stranke - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Glede na ugotovljeno, pritožba toženke zoper zavrnitev primarnega zahtevka ni dopustna in jo je sodišče v skladu s 343. členom ZPP zavrglo (II. točka izreka).
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred uveljavitvijo ZZK-1 - prehodne določbe ZZK-1 - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - predložitev listine
Status nepremičnine in vrsta vknjižbe pa sta zemljiškoknjižnemu sodišču narekovala, da v situaciji, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo zdaj veljavnega ZZK-1 iz 2003, pri odločanju o vknjižbi na podlagi takega dovolila upošteva prehodno določbo 1. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1.
narok v sporih majhne vrednosti - pavšalno zanikanje - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje - neizvedba naroka
Ves čas (tako v ugovoru, odgovoru na dopolnitev tožbe, kot v pritožbi) je tožena stranka trdila le, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, ker z njo ni sklenila nobene pogodbe oziroma ni obstajalo nobeno naročilo. To pa ni konkretizirana trditev. Gre za golo zanikanje, ki standardu konkretiziranosti ne ustreza. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da med strankama relevantno dejansko stanje ni sporno.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pavšalni ugovori - pojem protispisnosti
Prilagoditev cene storitev indeksu rasti cen življenjskih potrebščin je bila med strankama dogovorjena v VII. členu pogodbe, torej je tožeča stranka podlago za povišanje cen imela. Glede dejstev v zvezi z ugovorom višine računov pa gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039108
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZKP člen 358, 372. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10.
razžalitev - kolizija pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - osebnostne pravice - odvetnik - pravica do poštenega sojenja - izključitev protipravnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
S stališči pritožbe, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v prejšnji točki in je na njih odgovorilo že sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče na načelni ravni strinja. Vendar pa pritožba spregleda bistveno okoliščino, da obdolženčeva izrečena beseda "budalo" drugemu odvetniku - pooblaščencu nasprotne stranke nikakor ne predstavlja potrebne obrambe in varstva pravic obdolženčeve stranke, niti graje oziroma resne kritike dela oškodovanca kot odvetnika. Podajanje ugovorov na vprašanja nasprotne stranke je stalnica odvetniškega dela na sodišču, medtem ko izrek besede "budalo" nasprotnemu odvetniku pač ni in ne more biti namenjena izmenjavi nobenih argumentov med strankama na sodišču, ne glede na argumentacijo o dopustnosti ali nedopustnosti postavljenega vprašanja, ki v obravnavani zadevi sploh ni bila potrebna, saj je sodnik vprašanje že dovolil. Poudariti je še potrebno, da je razpravljajoči sodnik v tej pravdni zadevi vendarle zapisal svojo ugotovitev o neprimernem obnašanju obdolženca do oškodovanca tako, da je obdolženca opozoril ter ga pozval, da se vzdrži komentarjev, ki nimajo zveze s sodnim postopkom, kar pa je bistveno.
zamudna sodba - pogoji za zamudno sodbo - tuja pravna oseba kot tožena stranka - vročanje - vročitev tožbe - vročanje v tujino - nepravilna vročitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne sme in ne more presojati, ali je dejansko stanje v plačilnem nalogu, odločbi ali sodbi o prekršku pravilno ugotovljeno.
odvzem predmetov - velika tatvina - fakultativni odvzem predmetov
Ker športni copati po osnovni funkciji niso namenjeni izvrševanju kaznivih dejanj, ni mogoče utemeljeno sklepati, da bi obtoženec storil katerokoli kaznivo dejanje, če mu ne bi bil izrečen varnostni ukrep, če bi torej športne copate, zasežene s strani policije 5. 2. 2016, obdržal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037849
URS člen 22, 23. SZ-1 člen 24, 24/5. ZPP člen 339, 339/2, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - obratovalni stroški - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarno poroštvo - litispendenca - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do sodnega varstva - pravica do kontradiktornega postopka
Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja, vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S pozivom upnika na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku. Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
nagrada za študij spisa - odmera nagrade izvedencu - pregled spisa
Pri tem pa je povsem spregledalo 37. člen Pravilnika, po katerem sodnemu izvedencu za študij spisa pripada nagrada v določenem znesku, ki pa je odvisen od števila strani spisa in ne listov, kot je pri odmeri nagrade štelo sodišče prve stopnje. Pregled spisa pa je pokazal, da je med listinami, ki so bile posredovane izvedencu, kar nekaj z obojestranskim tekstom in da zato en list, dejansko predstavlja 2 strani. Zato ima izvedenec prav, da je celotna dokumentacija, ki mu je bila poslana, zajemala 710 strani.