ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 172, 172/1, 172/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - zagovor
Stališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
V trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni zadostil standardu obrazloženosti in da dolžnik ni zanikal temelja zahtevka.
nadomestilo za invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pravice po določbah ZPIZ-2, torej tudi pravica do nadomestila za invalidnost, se lahko pridobi le v primeru, če je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti (tretji odstavek 396. člena ZPIZ-2). Ker pri tožnici omenjeno ni bilo izkazano, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožena stranka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Določba 8. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1. Ta določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Odločilno je, da je tožničina izhodiščna plača pogodbeno določena. Dogovor o uskladitvi višine plač in sklep uprave, tudi če bi imela naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge pravne podlage, ki bi drugače določala višino njene plače kot sklenjena pogodba o zaposlitvi.
združitev kazenskih postopkov - enoten postopek - obdolženec - zagovornik - zasebni tožilec - pooblaščenec zasebnega tožilca - izostanek z naroka za glavno obravnavo - ustavitev kazenskega postopka - sklep o ustavitvi postopka - vsebina zapisnika o glavni obravnavi - brezplačna pravna pomoč - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Zaradi enotno vodenega postopka vloge stranke ni bilo moč deliti na vlogo obdolženke in zasebne tožilke, iz enakih razlogov pa ni bilo moč deliti niti vloge njenega zagovornika, postavljenega z odločbo BPP.
Odločba BPP ne pove kdo, koga in kje zastopa, temveč samo, kdo je plačnik zastopanja, kar je uveljavljeno stališče, potrjeno s sodno prakso.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00037434
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - organska duševna motnja
Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (organsko blodnjavo in osebnostno motnjo, s ponavljajočimi se depresivnimi epizodami), zaradi katere sta hudo moteni presoja realnosti in sposobnost pritožnice obvladovati svoje ravnanje. Kljub drugačni pritožbeni trditvi je narava te duševne motnje takšna, da terja ne le prisilno zdravljenje, ampak tudi omejitev pritožničine osebne svobode. Pritožnica je namreč pod vplivom duševne motnje že poskušala drugi osebi vzeti življenje in se je zato celo znašla v kazenskem postopku. Poleg tega je večkrat poskušala storiti samomor, s čimer spravila v resno nevarnost tudi svoje življenje.
oškodovanec kot tožilec - subsidiarni tožilec - interes za kazenski pregon - zavrženje obtožnice
Utemeljitev prvostopenjskega sodišča, da bi zgolj zainteresiranost oškodovanca kot tožilca za vodenje kazenskega postopka v primeru aktivne legitimacije delničarjev, brez obstoja neposrednega deliktnega razmerja pomenilo obsežno širitev zakonske izjeme subsidiarnega kazenskega pregona na vse delničarje in družbenike v primerljivih zadevah, je zakonita in pravilna. Če bi se namreč dovolilo neposrednim ali celo posrednim delničarjem uveljavljati škodo, ki jim naj bi nastala kot posledica škode družbi, bi bil potencialni krog delničarjev, ki bi lahko uveljavljali takšno škodo, neomejen. Posledično bi takšne zahtevke lahko uveljavljali tudi manjšinski delničarji in posredni delničarji, ki so od oškodovane družbe preko vmesnih, hčerinskih družb oddaljeni. Vse to pa bi vodilo v množico sporov z nepredvidljivo visokim številom udeležencev.
ZPP člen 23, 23/3, 24, 24/1, 26, 26/2, 354, 354/1. ZIZ člen 266, 266/1, 266/4.
stvarna pristojnost - postopek zavarovanja z začasno odredbo - spor o pristojnosti - predhodno vprašanje - preuranjena odločitev - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - procesna kršitev - dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati - pravica do učinkovitega sodnega varstva - koneksnost
V pojasnjenem posebnem položaju, ko se je pravdno sodišče že predhodno izreklo, da ni stvarno pristojno, in mora o tem sprejeti višje sodišče pravnomočno odločitev, določila četrtega odstavka 266. člena ZIZ ni mogoče uporabiti drugače, kot, da se počaka na navedeno odločitev, saj gre za vprašanje, ki mora biti predhodno rešeno, da se lahko sprejme dokončno odločitev tudi o pristojnosti v postopku z začasno odredbo.
negativna dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Predlagana razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga oziroma zahtevka sta pomenili dolžnikovo nestrinjanje oziroma nasprotovanje terjatvi upnika. Dolžnik je zatrjeval negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika.
predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek
Vrednost nepremičnine je objektivno dejstvo in je ni mogoče zmanjšati na račun vlaganj druge osebe (v konkretnem primeru upnika). Tisti, ki zgradbo izboljša, lahko od lastnika nepremičnine zahteva zlasti tisto, za kar je ta obogaten. Na račun vlaganj ima upnik do dolžnice tako ločene obogatitvene zahtevke, ni pa le-teh mogoče odšteti od vrednosti nepremičnin.
plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Druga dolžnica ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni plačala takse za ugovor v roku, ki je začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar sta jo opozorili sodišči prve in druge stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje je bila materialnopravno pravilna.
skupno premoženje - skupno in posebno premoženje zakoncev - obstoj zakonske zveze - ekonomska skupnost - življenjska skupnost zakoncev - pojem življenjske skupnosti - družinsko in intimno življenje - ločeno življenje zakoncev - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - zapuščinski postopek - izjava o odpovedi dediščini - sprejem dediščine - prekinitev zapuščinskega postopka - dedna pravica zakonca
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da so življenjske skupnosti raznolike. Menjavanje prebivališč, razmerje z drugo žensko, namenjanje denarja in časa za osebne užitke, kar po ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljuje sklep o prenehanju zapustnikove volje za skupno življenje, lahko sodijo v posameznikov življenjski slog, ki ni nujno nezdružljiv z obstojem zakonske zveze. Kot je že navedlo Vrhovno sodišče RS so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev obstoja življenjske skupnosti, bistvena pa je notranja komponenta, medsebojna naklonjenost in medsebojni dogovor o vsebini in obliki skupnosti, ki jo je še mogoče kvalificirati kot življenjsko. Zavezo k vzajemnemu spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči sta zakonca potrdila s privolitvijo za sklenitev zakonske zveze, kako jo bosta izpolnjevala, pa je stvar njunega dogovora. Tudi ob presoji razlogov za ločeno življenje zapustnika in prve toženke je zato treba izhajati iz konkretnih okoliščin v načinu življenja zakoncev.
Prvi dolžnik je bil o dolžnosti podpisa pritožnika opozorjen v drugem odstavku pravnega pouka predhodnega sklepa, da se štejeta ugovora dolžnikov za umaknjena. Ker prvi dolžnik ni izpodbil ugotovitve sodišča prve stopnje o nepodpisu pritožbe, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni bila popolna.
nedopustnost izvršbe - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost
Ker tožnica ni uspela dokazati, da je sodišče prve stopnje napačno (previsoko) določilo vrednost spora, je njeno pojasnjevanje, da se s previsoko določeno vrednostjo spora povečujejo stroški postopka, brezpredmetno, sklicevanje na kršitve posameznih določb ZPP, 22. in 23. člena Ustave RS ter pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP pa posplošeno in neutemeljeno.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se je sodišče prve stopnje pri presoji o obstoju utemeljenega suma oprlo na zaslišanje tajnih sodelavcev v preiskavi, čeprav sta bila tajna delavca zaslišana na neustrezen oz. nezakonit način (ker sta se tajna delavca ob zaslišanju nahajala v prostorih policije, pri čemer pa na samem kraju zaslišanja ni bilo ustreznega sodnega nadzora, ker ni bila prisotna nobena oseba s strani sodne veje oblasti), kar naj bi potrdil tudi preiskovalni sodnik, in bi zato morali biti ti dokazi izločeni, pa je potrebno poudariti, da tudi v tem primeru, da bi šlo za takšno situacijo, to dejstvo ne bi vplivalo na pravilnost zaključka o obstoju utemeljenega suma, zlasti ker ta ne temelji zgolj na zaslišanju tajnih delavcev, temveč na številnih drugih dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje podrobneje predstavilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038023
KZ-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 73, 73/1, 252, 251/3, 308, 308/3.. ZKP člen 374, 374/2.
varnostni ukrep odvzema predmetov - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje ponarejanja listin - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
S temi navedbami zagovornica ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, konkretno po 5. točki 372. člena ZKP, ki je podana, če je bila z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Tega zagovornica tudi ne trdi, temveč nasprotuje dejanskim ugotovitvam in razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev o izrečenem varnostnem ukrepu. Slednje pa pomeni uveljavljanje samostojnega pritožbenega razloga po drugem odstavku 374. člena ZKP, to je izpodbijanje odločbe o varnostnem ukrepu, če sicer ne gre za kršitev zakona iz 5. točke 372. člena tega zakona, pač pa je sodišče to odločbo izdalo nepravilno.
DAVKI - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038658
Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 17. OZ člen 16, 30, 82, 378. ZD člen 32.
dedni dogovor - vsebina dednega dogovora - podedovano premoženje - davčne obveznosti - predmet obdavčitve - zavezanec za davek na dediščino - zavezanec za davek na promet nepremičnin - davek na nepremičnine - davek na dobiček iz kapitala - prispevek k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - izločitveni zahtevek - sporna določba pogodbe - skupni namen pogodbenih strank - soglasje volje strank - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - odvetnik kot priča
Sporna določba dednega dogovora navaja dve skupini davčnih obveznosti, to je davčne obveznosti v zvezi z odmero davka na kapitalski dobiček in morebitne druge davke v zvezi z dedovanjem nepremičnin. Po ugotovitvi, da je bil skupen namen pogodbenih strank doseči delitev tako eventualne toženkine kot tudi eventualne tožnikove davčne obveznosti v zvezi z dedovanjem nepremičnin, navedenih v sporni določbi dednega dogovora, ni utemeljeno stališče, da zaradi neskladja volj njun dogovor ni bil sklenjen.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - ogrožanje življenja in zdravja - psihotično dojemanje realnosti - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - psihiatrično izvedensko mnenje - trajanje ukrepa
Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00038619
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 15, 15/2, 15/2-2, 23, 25, 25/4. OZ člen 3, 8, 58, 846, 846/3. ZFPPIPP člen 327, 332, 332/1, 334, 342, 342/2, 342/3.
nepremičninsko posredovanje - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - oblika pogodbe - pisna oblika - dejanski obseg opravljenih storitev - posredniška provizija - ugovor previsoke provizije - znižanje provizije - pogajanja - obvestilo o odstopu - načelo enake vrednosti dajatev - načelo pogodbene svobode
Nepremičninsko posredovanje je možno tudi pri nakupu nepremičnine, ki se prodaja v okviru stečajnega postopka. Okoliščino, da v takšnih primerih nepremičninski posrednik zaradi posebnosti postopka prisilne prodaje po ZFPPIPP ne opravi vseh storitev, ki jih določa ZNPosr, in je zato njegov trud, ki ga vloži v nepremičninsko posredovanje, manjši, pa je mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevku za znižanje provizije.
Dejstvo, da pogodba o nepremičninskem posredovanju med pravdnima strankama ni bila sklenjena v obliki listine, ne vpliva na veljavnost pogodbe, čeprav ZNPosr določa, da mora biti pogodba o nepremičninskem posredovanju pisna. Ustaljena sodna praksa namreč priznava veljavnost tudi ustno sklenjenim pogodbam o nepremičninskem posredovanju.
Pojma pogajanj kot opredelilnega elementa pogodbe o nepremičninskem posredovanju iz prvega odstavka 13. člena ZNPosr ni mogoče razumeti le kot postopka neformalne izmenjave predlogov glede vsebine pogodbe, ampak ga je treba razumeti v širšem smislu, tj. kot vsak postopek, ki privede do sklenitve pogodbe, pri čemer niso izključeni niti bolj formalni licitacijski načini sklenitve pogodbe, kakršni so značilni za prodajo premoženja stečajnih dolžnikov.
ZPP člen 339, 339/1, 443, 443/1, 451, 452, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper plačilni nalog - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - dopolnitev tožbe - novi dokazi - izvedba prepoznega dokaza - upoštevanje prepozno predloženih dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedopustni pritožbeni razlogi - trditveno in dokazno breme - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o odstopu terjatev
Kadar se začne pravdni postopek kot izvršba na podlagi verodostojne listine, teče postopek po pravilih, ki veljajo v primeru ugovora zoper plačilni nalog, zato z vložitvijo predloga za izvršbo pravica upnika (tožeče stranke), da navaja dejstva in predlaga dokaze, ni izčrpana. Po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru ima vsaka stranka še pravico v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze, nato pa v dodatni vlogi še odgovoriti na navedbe druge stranke.
Toženka sodišču očita, da je izvedlo dva nepravočasno predlagana dokaza ter nanju oprlo svojo odločitev. Očitana kršitev predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno izpodbijanje iz tega razloga pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno.