preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne sme in ne more presojati, ali je dejansko stanje v plačilnem nalogu, odločbi ali sodbi o prekršku pravilno ugotovljeno.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljene pritožbene novote - pavšalni ugovori - pojem protispisnosti
Prilagoditev cene storitev indeksu rasti cen življenjskih potrebščin je bila med strankama dogovorjena v VII. členu pogodbe, torej je tožeča stranka podlago za povišanje cen imela. Glede dejstev v zvezi z ugovorom višine računov pa gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
URS člen 22, 25.. OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.. ZPP člen 8, 339, 339/3, 339/2-14.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe - nedopustna kavza - nagib za sklenitev pogodbe - oškodovanje upnikov - načelo proste dokazne presoje - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave - pravica do pritožbe
Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP) ter si ni izoblikovalo predstave o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Dokazna ocena je pomanjkljiva, neprepričljiva in ne temelji na določbi 8. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00037885
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 39. ZPP člen 11, 109, 109/1, 109/3. ZIZ člen 15. KZ-1 člen 162.
pravica do svobode izražanja - presežena meja sprejemljive kritike - avtoriteta sodne oblasti - kritika dela državnih organov - pravica do nepristranskega sojenja - predlog za denarno kaznovanje - denarna kazen zaradi razžalitve sodišča - sprememba denarne kazni v zapor
Zakonska podlaga za denarno kaznovanje stranke, ki žali sodišče (oziroma drugo stranko ali udeleženca postopka), je 109. člen ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ). Ta določba je dodatno vsebino dobila s sodno prakso, iz katere izhaja, da je denarno kaznovanje za žalitev v sodnem postopku namenjeno obrambi ugleda in avtoritete sodišča, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter posplošenimi, z vidika obrambe pravic nepotrebnimi napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč. Stranka sicer lahko ostro, odprto in kritično ocenjuje delo sodišč in posameznega sodnika, vendar pa je treba kritiko izreči na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo in avtoriteto sodišča.
Če gre za splošno in pavšalno izražanje prezira do sodstva ali osebne napade na sodnika, ki nimajo zveze z odločitvijo v konkretni zadevi, je očitno, da tovrstne izjave nimajo nobene zveze z obrambo pravic stranke v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne morejo prispevati. Tudi pri izjavah, ki pa bi lahko bile bistvene za odločitev v konkretni zadevi, mora stranka kritiko sodne odločbe ali ravnanja sodišča izreči na spoštljiv način tako, da ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteto sodišča.
Predlog sodnice C. C. za denarno kaznovanje je bil obravnavan kot nova zadeva in dodeljen drugi sodnici v skladu s sodnim redom, na podlagi tretjega odstavka 109. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obravnavana zadeva ni zapletena, v pisnem gradivu pa je bilo že do vložitve obtožnice zbranih dovolj podatkov, da je lahko predsednica senata o predlogu zagovornice za izločitev dokazov odločila in nikakor ni bilo potrebno opraviti naroka po 285.b členu ZKP. Sklicevanje pritožbe na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 5499/2017 z dne 31. 5. 2017 ni utemeljeno, saj kot izhaja iz jedra odločbe, mora predsednik senata izvesti na predobravnavnem naroku v prisotnosti strank le tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev o predlogu za izločitev dokazov kot nedovoljenih. Pritožbeno sodišče pa je že obrazložilo, da dokazi, ki jih je zbrala predsednica senata, niso toliko pomembni, še manj pa odločilni, da ne bi mogla odločiti o predlogu za izločitev dokazov oziroma da bi jih morala izvesti na naroku v prisotnosti strank.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - posebni pogoji zavarovanja - vzrok nastanka škode - vročilnica kot javna listina - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme glede nasprotnega dejstva je na tožeči stranki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Pooblaščenec tožeče stranke bi ob prejemu pisanja mogel in moral preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
ZPP člen 142, 142/4, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - rok za odgovor na tožbo - vložitev pripravljalne vloge - dokazilo o vložitvi vloge - dokazno breme - kršitev pravice do izjave
Pritožnica je k pritožbi priložila pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2020, rekoč, da je tega dne odgovorila na dopolnitev tožbe. Dokaza, da je to vlogo istega dne tudi oddala na sodišče (v elektronski obliki, po pošti priporočeno ali brzojavno ali pa je vlogo oddala neposredno na sodišču) pa ni predložila. Zgolj s tem, da jo je priložila k pritožbi, pa ni dokazala, da jo je bila 22. 1. 2020 (zadnji dan roka) tudi oddala na sodišču. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pripravljalne vloge toženke z dne 22. 1. 2020 ni obravnavalo.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/2, 406, 406/1, 406/1-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podaljšanje - pokojnina - rubljiva sredstva
Upnik zahteva podaljšanje preizkusnega obdobja in ne zavrnitve predloga za odpust obveznosti. Dejstvo, da dolžnik prejema rubljivo pokojnino, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo skupaj z vsemi ostalimi pravno pomembnimi okoliščinami iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP in ob tehtanju vseh okoliščin skupaj pravilno uporabilo materialno pravo.
odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - pomanjkljivosti odločbe - dejansko prebivališče
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v uvodu in izreku zapis o naslovu dejanskega prebivališča P. G. ni pravno relevanten, saj ne pomeni, da je P. G. iz Psihiatrične bolnišnice ... odpuščen na ta naveden naslov, ne pomeni odločitve, da je, oziroma da bo na tem naslovu njegovo dejansko prebivališče po odpustu iz bolnišnice. Pravne učinke ima le odločitev sodišča, da je P. G. odpuščen iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... in to pomeni, da ga v tej bolnišnici ne smejo zadržati oziroma zadrževati proti njegovi volji, da jo lahko zapusti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
nagrada za študij spisa - odmera nagrade izvedencu - pregled spisa
Pri tem pa je povsem spregledalo 37. člen Pravilnika, po katerem sodnemu izvedencu za študij spisa pripada nagrada v določenem znesku, ki pa je odvisen od števila strani spisa in ne listov, kot je pri odmeri nagrade štelo sodišče prve stopnje. Pregled spisa pa je pokazal, da je med listinami, ki so bile posredovane izvedencu, kar nekaj z obojestranskim tekstom in da zato en list, dejansko predstavlja 2 strani. Zato ima izvedenec prav, da je celotna dokumentacija, ki mu je bila poslana, zajemala 710 strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00037849
URS člen 22, 23. SZ-1 člen 24, 24/5. ZPP člen 339, 339/2, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - najemna pogodba - razmerje med lastnikom in najemnikom - izvrševanje pravic najemnika - obratovalni stroški - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarno poroštvo - litispendenca - subjektivne meje pravnomočnosti - pravica do sodnega varstva - pravica do kontradiktornega postopka
Litispendenca nastopi v situacijah, ko se o isti stvari med istima strankama vodita dva postopka. Subjektivne meje pravnomočnosti, na podlagi katerih se presoja litispendenca, sicer segajo v nekaterih primerih preko konkretnega pravnega razmerja, vendar obravnavani primer ni takšen. Na podlagi subsidiarnega poroštva iz petega odstavka 24. člena SZ-1 obveznost lastnika nepremičnine za plačilo obratovalnih stroškov nastopi (šele) v primeru, ko primarni dolžnik – najemnik ne izpolni svoje obveznosti. S pozivom upnika na izpolnitev obveznosti, ki je primarno dolžnik ni izpolnil, je tožeča stranka pridobila upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti od tožene stranke kot subsidiarnega poroka, po potrebi tudi v sodnem postopku. Vendar pa s tem o obveznosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke še ni bilo pravnomočno odločeno, zato litispendenca še ni nastopila. Poleg tega tožena stranka v postopkih zoper najemnika ni mogla sodelovati, zato bi ji bila s presojo, da je že pravnomočno odločeno tudi o njeni obveznosti, kršena pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do sodnega varstva iz 22. in 23. člena Ustave RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039108
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3. ZKP člen 358, 372. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10.
razžalitev - kolizija pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - osebnostne pravice - odvetnik - pravica do poštenega sojenja - izključitev protipravnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
S stališči pritožbe, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v prejšnji točki in je na njih odgovorilo že sodišče prve stopnje, se pritožbeno sodišče na načelni ravni strinja. Vendar pa pritožba spregleda bistveno okoliščino, da obdolženčeva izrečena beseda "budalo" drugemu odvetniku - pooblaščencu nasprotne stranke nikakor ne predstavlja potrebne obrambe in varstva pravic obdolženčeve stranke, niti graje oziroma resne kritike dela oškodovanca kot odvetnika. Podajanje ugovorov na vprašanja nasprotne stranke je stalnica odvetniškega dela na sodišču, medtem ko izrek besede "budalo" nasprotnemu odvetniku pač ni in ne more biti namenjena izmenjavi nobenih argumentov med strankama na sodišču, ne glede na argumentacijo o dopustnosti ali nedopustnosti postavljenega vprašanja, ki v obravnavani zadevi sploh ni bila potrebna, saj je sodnik vprašanje že dovolil. Poudariti je še potrebno, da je razpravljajoči sodnik v tej pravdni zadevi vendarle zapisal svojo ugotovitev o neprimernem obnašanju obdolženca do oškodovanca tako, da je obdolženca opozoril ter ga pozval, da se vzdrži komentarjev, ki nimajo zveze s sodnim postopkom, kar pa je bistveno.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da prekrška, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom PPP ... z dne 27. 4. 2020 izrečenih 9 kazenskih točk, ni storil on, temveč njegova prijateljica.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročanje v tujino - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - dokazilo o opravljeni vročitvi
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
OZ člen 179, 239, 240.. ZPacP člen 20. ZPP člen 151, 155.
odškodninska odgovornost - zdravnikova pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - odgovornost zdravstvene ustanove - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za skaženost - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - stroški za predpravdno izvedensko mnenje
Zlom desne nadlahtnice pri predoperativni manipulaciji v splošni anesteziji. Pojasnilna dolžnost zdravstvene ustanove.
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu.
Stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka in stroški predpravdnega izvedenskega mnenja.
narok v sporih majhne vrednosti - pavšalno zanikanje - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje - neizvedba naroka
Ves čas (tako v ugovoru, odgovoru na dopolnitev tožbe, kot v pritožbi) je tožena stranka trdila le, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, ker z njo ni sklenila nobene pogodbe oziroma ni obstajalo nobeno naročilo. To pa ni konkretizirana trditev. Gre za golo zanikanje, ki standardu konkretiziranosti ne ustreza. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da med strankama relevantno dejansko stanje ni sporno.
Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.
nadomestna sodba - sodba na podlagi pripoznave - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - fikcija vročitve - pravica do izjave v postopku - spor majhne vrednosti - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - vročilnica kot javna listina
Sodišče je izdajo nadomestne sodbe pojasnilo v točki 5 obrazložitve in sicer je s sklicevanjem na 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP navedlo, da je v obrazložitvi sodbe z dne 15. 6. 2020 bilo nasprotje v odločilnih dejstvih med tem kar je bilo navedeno v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.
pravni interes za pritožbo tožene stranke - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Glede na ugotovljeno, pritožba toženke zoper zavrnitev primarnega zahtevka ni dopustna in jo je sodišče v skladu s 343. členom ZPP zavrglo (II. točka izreka).
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00039306
ZOZP člen 17, 17/3.
prometna nesreča - škoda, povzročena v prometni nesreči - telesna poškodba - vožnja po dirkališču (avtodromu) - vadbena vožnja - cestna dirka - prireditev - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sozavarovana oseba - pravica do odškodnine - izključitev zavarovalnega kritja - jezikovna razlaga - metode razlage - razlaga zakona - razlaga določb splošnih pogojev
Sodobna pravna teorija se zaveda, da sodobno pojmovanje glede narave jezika ne dopušča strogega ločevanja med jezikovno metodo in drugimi metodami razlage. Jezikovni pomen namreč ni več tako ločen od pomenov, ki jih odstirajo drugi vidiki razlage, kajti šele kontekst jezika ali sobesedilo kot besedilo, v katero spada obravnavani del, določa njegov pomen. Zato jezikovna metoda razlage ne more biti več samostojna metoda, ampak je povezana tudi z drugimi metodami razlage, ki vsaj deloma njen absolutni pomen relativizirajo in ga povezujejo tudi z drugimi vidiki razumevanja (vsaj z logičnim, zgodovinskim, sistematičnim in namenskim vidikom razlage).