zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - vročanje v tujino - pravilna vročitev tožbe toženi stranki - dokazilo o opravljeni vročitvi
Vročilnica, ki bi izkazovala vročitev tožbe, se v spisu ne nahaja. Zato ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Prav tako ni jasno, kaj je tuje sodišče tožencu sploh vročilo. S tem pa ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe.
V regresni tožbi na podlagi 7. člena ZOZP zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino ter v kakšni višini. Če toženec (zavarovanec) substancirano ugovarja, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala (nepremoženjske) škode, je trditveno in dokazno breme glede načina likvidacije na tožeči stranki.
Tako teorija kot sodna praksa enotno zavzemata stališča, da je pri uveljavljanju nematerialne škode, tudi v "regresni" pravdi, treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Tožnik mora vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038925
ZPP člen 287, 287/2. OZ člen 112, 112/1, 247, 247/1.
spor majhne vrednosti - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem namreč stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembna ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 451, 452, 453. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba
Po določbi 451. člena ZPP lahko postopku v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) tožena stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v odgovoru na tožbo. Navedeno pomeni, da lahko tožena stranka v svoji vlogi, ki sledi odgovoru tožeče stranke na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, odgovarja zgolj na navedbe tožeče stranke v prej navedeni pripravljalni vlogi. Po 453. členu ZPP pa je sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.
terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - zavezanec za plačilo - obveznost etažnega lastnika - procesna napaka sodišča - napaka v izreku prvostopenjske odločbe - vsebinska napaka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnega lastnika (119. člen SPZ). Toženec je po podatkih zemljiške knjige lastnik stanovanja. Dejstvo, da to stanovanje zaseda druga oseba in da toženec stanovanja v obdobju, ki ga zajema tožbeni zahtevek, zato ni mogel uporabljati, se tožnikov ne tiče.
V izreku sodbe se je primerila procesna napaka, zaradi katere izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in obrazložitvi sodbe. Sodišče je namreč tožencu naložilo, da mora dolgovani znesek plačati tožeči stranki, ki jo predstavlja skupaj sedem tožnikov, hkrati pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov D. D. in J. J., ker je ugotovilo, da nista etažna lastnika. Glede na obrazložitev sodbe je jasno, da toženec dolguje plačilo samo ostalim petim tožnikom.
postavitev sodnega izvedenca - izvedenec, ki ni v seznamu sodnih izvedencev - nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - pravna podlaga za odmero stroškov - dogovor - pravilnik - specifikacija računa
Skladno z določbo drugega odstavka 245. člena ZPP sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. V takšnem primeru se stroški in nagrada izvedencu ne odmerjajo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, pač pa je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo.
Pritožbeno sodišče se pri presoji nagrade izvedencu v pravilnost izvedenčevega mnenja ne spušča in ga po vsebini ne ocenjuje, saj to ni kriterij za odmero nagrade. Vendar je treba pritrditi pritožbenim očitkom, da izvedenec računa ni ustrezno specificiral tako glede utemeljenosti zaračunanja posameznih postavk v specifikaciji računa, kot tudi obsega porabljenih ur za posamezne postavke ter višine urne postavke.
ugovor zoper sklep o izvršbi - povprečenje - nerazumljiv izrek - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izvršitev sodbe delovnega sodišča - delno plačilo dolga - relevantni ugovorni razlogi
Stališče sodišča prve stopnje in sodne prakse je, da je temeljno načelo ZDoh-2, da gre pri dohodnini za letni davek, ki se odmerja glede na prejemke v enem (odmernem) letu. V 120. členu ZDoh-2 pa je določena izjema: dohodki iz delovnega razmerja, vključno z zamudnimi obrestmi, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let nazaj, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, obdavčijo pa se po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov.
Pri izplačilu prejemkov, ki so izplačani na podlagi sodne odločbe, gre iz davčnega vidika za izredne dohodke, ki v določenem letu praviloma znatno povečajo letno davčno osnovo zavezanca. Navedeno za davčnega zavezanca pomeni dodatno davčno obremenitev v letu, v katerem mu je odmerjena dohodnina. Da pa osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale v več preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti, je uzakonjen institut povprečenja.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - korekturna dolžnost sodišča - najemnina za stanovanje - napačna odmera - taksa za pritožbo - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - sprememba sklepa
Vrednost spornega predmeta tudi po toženkinem stališču ne bi presegla 20.000,00 EUR. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v okviru svoje korekturne dolžnosti preverjati pravilnosti v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, saj vprašanje njegove stvarne pristojnosti ni bilo aktualno.
ZST-1 tarifna številka 9641. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste - ugovor zoper plačilni nalog
Gre za pritožbo, ki ni posebej taksirana, ni pa takse prosta. ZST-1 za takšne primere v taksni tarifi št. 9641 predpisuje plačilo takse v višini 30,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037774
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - spor o pravici iz intelektualne lastnine - industrijska lastnina - pogodbeno razmerje - razveljavitev pogodbe - razveljavitev sporazuma - sklenjena izvensodna poravnava - nagrada za izum - prevara - povrnitev škode
Tožeča stranka izpodbija pogodbeno razmerje ter vtožuje plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi izpodbijanega pogodbenega razmerja, zaradi česar predmetna zadeva ne sodi med primere iz 5. člena ZDSS-1.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - neresnično navajanje podatkov - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - nedopustne pritožbene novote
V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, ji je v skladu z ustaljeno sodno prakso (ki temelji na smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1) potrebno v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Navedeno velja tudi glede podatkov, ki jih (sicer) lahko sodišče pridobi samo iz obstoječih zbirk v skladu s petim odstavkom 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1.
postopek v zakonskih sporih - vrsta sodnega postopka - nepravdni postopek - razveza zakonske zveze - pravdni postopek - razmerja med razvezanima zakoncema - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku za razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala (kot tožba) v pravdnem postopku.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pravica uporabe - grajeno javno dobro - postavitev novega izvedenca - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pridobitni naslov - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - dejanska raba - pretekla raba - prostorski akt
Sodišče prve stopnje pretekle rabe ni upoštevalo kot izključnega oziroma odločilnega kriterija po 43. členu ZVEtL-1 (čeprav bi ga lahko), ampak je izvedenka določitev funkcionalnega zemljišča oprla na Elaborat funkcionalnih zemljišč iz leta 1981, ki je kot prostorski akt določal pripadajoče zemljišče, torej je sodišče pripadajoče zemljišče primarno določilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038230
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1. OZ člen 108. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustno sklenjena pogodba - posojanje denarja - pasivna legitimacija - fizična oseba - samostojni podjetnik - pravna subjektiviteta - pravnoorganizacijska oblika - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - gradbena dejavnost - nezapadla terjatev - obročno odplačevanje posojila - odstop od posojilne pogodbe - primeren dodaten rok za odstop - pogodbene obresti - pobotni ugovor - fiktivni računi - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pristnost podpisa - materialno dokazno breme - dokazna ocena - načelo proste dokazne ocene - prekoračitev tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Ne glede na dejstvo, da imata fizična oseba in podjetnik različne identifikatorje (ti so pomembni iz davčnih razlogov, pa tudi z vidika stečajnega postopka), gre ves čas za eno, to je fizično osebo, ter za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in obratno.
Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 8, 8/1, 8/1-c.. ZSKZDČEU-1 člen 31, 31/2.
evropski nalog za prijetje in predajo - oblika in vsebina odločbe - pogoji za predajo zahtevane osebe - predaja drugi državi članici - dokazi za utemeljen sum - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami
Ne drži, da mora biti evropskemu nalogu za prijetje in predajo priložen nacionalni nalog za prijetje, to je odločba, na kateri temelji evropski nalog za prijetje in predajo. Razlaga (c) točke prvega odstavka 8. člena Okvirnega sklepa Sveta z dne 13.6.2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ), kot je bil spremenjen z okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26.2.2009, je v teoriji in sodni praksi jasna. 8. člen okvirnega sklepa, ki je naslovljen "Vsebina in oblika evropskega naloga za prijetje", v prvem odstavku določa: "Evropski nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke, podane v skladu z obrazcem v prilogi:“ med drugim, je v točki (c) navedeno "dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2“. Navedba "dokazilo o nalogu za prijetje" ne pomeni, da mora biti nacionalni nalog za prijetje priložen evropskemu nalogu za prijetje, ampak je s tem zahtevano, da se v evropskem nalogu za predajo in prijetje navede podlaga na kateri temelji nalog in se to vnese v točko (b) obrazca evropskega naloga za prijetje in predajo. Pritožnik ima prav, da je sodišče Evropske unije v zadevi C-241/15 odločilo, da pojem "nalog za prijetje" pomeni nacionalni nalog za prijetje, ki je ločen od evropskega naloga za prijetje, vendar je v obravnavani zadevi ta pogoj izpolnjen
ZIZ člen 38, 38/8.. ZPP člen 165, 165/1, 165/2, 325, 325/1, 332.
izvršilni stroški - prepozno priglašeni stroški - ničnost izvršilnega naslova - pravočasnost ugovora po izteku roka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
V nasprotju s prepričanjem pritožnice tudi ni najti podlage za ponovno odločanje o teh stroških. Čeprav sta bila izvršilna naslova, na podlagi katerih je tekla predmetna izvršba, s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2491/2013, ki je postala pravnomočna 15. 4. 2016, izrečena za nična, dolžnika z ugovorom po izteku roka nista uspela. Sodišče ga je namreč s sklepom z dne 17. 1. 2018 kot prepoznega zavrglo. Oprlo se je na dejstvo, da je bil postopek pravnomočno končan s sklepom z dne 19. 6. 2014, zato ugovor po izteku roka z dne 4. 10. 2017 po 56. členu ZIZ ni več možen. Dolžnika pritožbe nista vložila, zato je sklep 30. 1. 2018 postal pravnomočen.
padec - delodajalec - varno delovno okolje - delovna nesreča - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - zlom - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je zaradi tožnikovih opustitev (njegove neskrbnosti v zvezi z obveščanjem delodajalca o stanju klančine) po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo njegov soprispevek v višini 10% in je pritožbeno zavzemanje za višji soprispevek neutemeljeno. Iz npr. točk 12., 14., 16. in 17. obrazložitve izpodbijane sodbe so namreč razvidne številne protipravne opustitve delodajalca, ki so pripeljale do obravnavane nesreče. Neutemeljeno je obširno pritožbeno polemiziranje o lastništvu klančine s strani N. d.d., pri čemer je bil delodajalec le najemnik garaž v objektu. Delodajalec je namreč tisti, ki bi moral tožniku zagotoviti varno delovno okolje. V tem delu toženka neutemeljeno problematizira, kdo naj bi bil zadolžen za čiščenje klančine (N. d.d., upravnik). Predmetno klančino so namreč po potrebi čistili delodajalčevi, najemnikovi vozniki (op. na razpolago so imeli celo sol in lopate) in v konkretnem primeru jo je bil tožnik primoran očistiti, da bi lahko opravili svoje delo. Delodajalec mora zagotoviti varno delovno okolje, zato ni mogoče slediti zavzemanju, da ni imel vpliva na delovanje talnega gretja in na režim čiščenja.
Konkretni primer je treba primerjati s podobnimi zadevami, to je z zadevami, v katerih so oškodovanci utrpeli zlome gležnjev (glej npr. hujši zadevi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 332/2006 z dne 14.9.2005 in II Ips 39/2005 z dne 24.4.2003) in upoštevaje konkretne okoliščine individualnega primera, med katerimi velja kot bistveno izpostaviti, da tožnik ni utrpel duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in da gre očitno za nekoliko lažji zlom gležnja. Po presoji pritožbenega sodišča znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti 5.000,00 EUR in za strah 1.000,00 EUR, kar znaša skupaj cca. 5,2 PNP.
objava popravka - kršitev osebnostne pravice - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugled in dobro ime pravne osebe - neresnična izjava - svoboda izražanja
Ker je bilo s sporno izjavo poseženo v tožnikov ugled in dobro ime, je tožnik v skladu s 178. členom OZ upravičen do povrnitve nepremoženjske škode v obliki objave popravka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00038144
KZ-1 člen 62, 62/2. ZKP člen 129, 129/1, 506, 506/4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/1, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83a, 83a/6. URS člen 22, 156.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - prekluzivni rok - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - epidemija - enako varstvo pravic
Drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ določa samo procesne, ne pa tudi materialne roke, ki ne tečejo v zadevah, ki niso nujne po 83. členu ZS v zvezi s 83.a členom ZS.
Postopek v tej zadevi se je pričel z vložitvijo tožbe 16. 9. 2013, zato je sodišče pravilno uporabilo določila ZPP brez določil novele ZPP-E.
Kadar neposredni dokazi (izpovedbe oseb, ki so bile konkretno prisotne pri pogajanjih in pri sklepanju zavarovalne pogodbe) ne zadostujejo za odločitev in se stranke znajdejo v dokazni stiski, sodišče pa v spoznavni krizi, mora dokazna ocena skladno z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP vsebovati primerjavo neposredno in posredno izvedenih dokazov (izpovedbe prič, listine), saj je iz posrednih dokazov mogoče sklepati in ugotoviti, kateri od strank gre verjeti.
Tožnik je ob sklepanju zavarovanja ravnal neskrbno. Zavarovanje je sklenil v letu 2008. Takrat je ob ponudbi prejel zavarovalne pogoje. Prejel jih je tudi ob prejemu zavarovalne police in je bil z dopisom izrecno pozvan, naj jih natančno prebere. Če bi to storil, bi se lahko prepričal, da je zavarovalno kritje za primer poplav limitirano. Tožnik je imel poplavljeno v letu 2009 in je imel, ne glede na to, da je bila izplačana zavarovalnina manjša od 2.000 EUR, ponovno možnost preveriti, kakšni so zavarovalni pogoji, saj jih je imel pri sebi, pa tega ni storil. Ker v obravnavanem postopku ni uspel dokazati, da ga je tretja toženka glede zavarovalnih pogojev zavedla, torej njenega nedopustnega ravnanja, je sodišče njegov zahtevek zoper njo pravilno zavrnilo.