ZDZdr člen 3, 3/2, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3, 46, 46/2.
nujnost ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - videokonferenca - zaslišanje preko videokonference - obravnava
Pritožba izpostavlja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti, ker se postopki in pregledi v tovrstnih primerih v posledici COVID-19 odvijajo po videokonferenci. Na podlagi drugega odstavka 46. člena ZDZdr sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje. V danih izjemnih okoliščinah, ko so v veljavi ukrepi, s katerimi se želi zajeziti širjenje virusa COVID-19, z namenom čim bolj učinkovite zaščite vseh udeležencev postopka, takšna oblika stika in razgovora sodišča s pridržano osebo ne posega v načelo neposrednosti in ni v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena ZDZdr. Pritožba tudi ne navede konkretnih okoliščin, ki bi morda kazale, da je tak način postopanja sodišča vplival na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oziroma na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin osebe ter na individualno obravnavo in enako dostopnost do obravnave (glej drugi odstavek 3. člena ZDZdr).
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana. S predloženimi dokazili namreč dolžnik izkaže plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 5. 7. 2019 (33,00 EUR), ki je bil glede na podatke spisa izdan v zvezi z dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 1.7. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine. Izpodbijana odločitev pa se nanaša na pritožbo z dne 8. 7. 2019.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/1, 142/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročanje - fikcija umika - osebna vročitev - nepravilna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje bi moralo toženki vročiti osebno (po pravilih iz 142. člena ZPP) ne le sklep z dne 21. 1. 2020, s katerim je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, pač pa tudi opozorilo o ponovnem teku roka za plačilo sodne takse. Tako plačilni nalog kot tudi sklep o predlogu za taksno oprostitev skupaj z opozorilom po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnikovi ugovorni razlogi, zakaj se je odločil za samokaranteno, in razlogi glede bivanjskih razmer upnice, njene službe in njegova kritika glede skrbi za zdravje njunih otrok, še posebej mld. M., ne predstavljajo ugovorih razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
osebno vročanje fizični osebi - vročilnica kot javna listina
Pravna ureditev osebnega vročanja tožbe po prvem odstavku 142. člena ZPP varuje pravico toženca do izjave v postopkih in pravico tožnika do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na drugi strani.
Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - posebno predrzen način - odklenjena vrata - stanovalci - mala tatvina - pravna opredelitev dejanja
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču izpodbijane sodbe, da je obdolženi v obravnavanih primerih, opisanih v točkah a), c) in d) prvostopnega izreka, tatvine storil na posebno predrzen način, saj je deloval ob izjemno visoki stopnji tveganja, da bo med izvrševanjem kaznivega dejanja ali neposredno po njem prijet ali vsaj prepoznan kot storilec. Dejanja je storil podnevi, v obljudenih stanovanjih, v bližnji navzočnosti oškodovancev in drugih oseb, ki so ga videle gibati se na kraju kaznivega dejanja, v enem primeru pa se je z eno od oškodovank celo pogovarjal (točka a)), v drugem pa bil pregnan s strani sosede oškodovancev. Tak način izvršitve več kaznivih dejanj tatvine (točke a), c) in d)) upravičuje sklep o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine na posebno predrzen način, kajti način, na kateri je obdolženi storil posamezna dejanja v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja, izrazito odstopa od običajnega načina izvršitve tega kaznivega dejanja. Okoliščina, ali se je obdolženi z eno od oškodovank pogovarjal neposredno pred izvršitvijo ali po izvršitvi dejanja, za pravilno pravno opredelitev kaznivega dejanja ni odločilna, izkazuje pa visoko stopnjo predrznosti obdolženca in njegove iznajdljivosti pri izvršitvi, ko je zaloten na kraju kaznivega dejanja, oškodovanki ponujal storitev pleskanja in jo s tem zamotil.
spor iz družinskih razmerij - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - otrok, oddan v rejništvo - namestitev v rejniško družino - rejništvo - ogroženost otroka - vpis na visoko šolo - načelo največje otrokove koristi
Predlagateljica ni izkazala, da bi bila brez izdaje začasne odredbe ogrožena, ker ne bi bila spoštovana njena želja po pridobitvi poklica, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ niso izpolnjeni, pravilna. Namen predlagateljičinega predloga namreč ni usmerjen v dopustitev proste izbire srednješolskega programa, temveč z izbiro točno opredeljenih šol zasleduje vrnitev v domače okolje. To pa je v opreki z ukrepom namestitve v rejniško družino izven domačega kraja, ki ga je CSD sprejel zaradi zaščite njenih koristi in bo o njegovem nadaljnjem obstoju sodišče odločalo v posebnem postopku.
ZTLR člen 54. ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. ZPP člen 8, 212.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - varstvo stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje - dokazna ocena priče - dejanska uporaba poti - trajni travnik - vožnja - dokazovanje
Načeloma velja, da ob ugotovitvi, da se je služnostna pot uporabljala, niti ni bistven obstoj drugega dostopa do tožnikovih (gospodujočih) nepremičnin oziroma morebitne vožnje tožnika po tem drugem dostopu. Potrebnost in koristnost namreč nista pogoja za njeno priposestvovanje, pač pa bi bili pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Take trditve pa je dolžnik podal, saj je glede na podatke spisa smiselno zatrjeval, da dolžniško upniško razmerje ne obstaja (zatrjeval je, da mu verodostojna listina ni znana ter zahteval, da upnik v pravdnem postopku svojo terjatev izkaže). Takšne ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Pri razlagi določb o obrazloženosti ugovora je namreč treba upoštevati uravnoteženost položaja strank. Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba izkazovati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost ter opredeli temelj zahtevka, pri tem pa mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve na podlagi petega odstavka 41. člena ZIZ.
oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega
Glede na zgoraj obrazloženo in glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 je rok, v katerem bi lahko tožeča stranka predlagala oprostitev plačila sodne takse, iztekel že v letu 2018; tudi če bi se upoštevalo še naknadni poziv sodišča z dne 21. 5. 2018, da v roku 15 dni predloži potrdilo o plačilu sodne takse, je ta rok glede na obvestilo o vročitvi poziva iztekel 22. 6. 2018, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog tožeče stranke z dne 4. 7. 2020 za oprostitev plačila sodne takse prepozen, in pravilen zaključek o zavrženju prepoznega predloga.
ZPP člen 114a, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 74.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - COVID-19 - omejevanje stikov zaradi epidemije - zaslišanje preko videokonference - zaslišanje preko telefonske povezave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - demenca - ogrožanje sebe in drugih - razlogi o odločilnih dejstvih - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tudi v postopkih po ZDZdr je dopustno in tudi ustavno skladno v danih okoliščinah (epidemija nalezljive bolezni) izvesti zaslišanje prek videokonference ali tudi zgolj prek zvočne zveze.
Neustrezno izvedeno zaslišanje lahko pomeni kršitev strankine pravice do izjave, na to kršitev pa sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora stranka tako kršitev uveljavljati takoj, sicer se v postopkih s pravnimi sredstvi taka kršitev ne upošteva (286.b člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Četudi se je na načelni ravni mogoče strinjati, da je pri osebi z demenco in kognitivnim upadom pričakovati ogrožanje (sebe in drugih), pa pritožbeno sodišče poudarja, da so tudi oblike in stopnje demence ter posledično vpliv te diagnoze na sposobnost presojanja in ravnanja posameznega pacienta odvisni in različni od človeka do človeka, zato je nedopustno napraviti zaključke o domnevnem ogrožanju sebe ali drugih zgolj na podlagi klinične diagnoze demence in/ali kroničnega organskega psihosindroma.
Pritožba utemeljeno opozarja, da so razlogi sodišča prve stopnje glede izkazanosti verjetnosti terjatve napačni. Pritrditi je namreč pritožbenim trditvam, da je upnik zatrjeval obstoj terjatve iz naslova dogovora glede delitve dobička, ne pa glede prenosa nepremičnin. Utemeljeno zato pritožba sodišču prve stopnje očita, da je v zvezi z izkazanostjo verjetnosti terjatve sklicevanje na določbo 52. člena OZ materialnopravno zmotno, saj navedena določba OZ ureja obličnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038955
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/2, 269/2-2, 358, 358/1, 359, 359/1, 364, 364/4, 372, 372/1.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - civilnopravno razmerje - obljuba plačila - kršitev kazenskega zakona
Pritožba ima prav, ko opozarja, da v opisu dejanja navedene obljube obdolženca oškodovancu glede poplačila terjatev, po sprejeti sodni praksi, ne konkretizirajo zakonskega znaka preslepitve po prvem odstavku 228. člena KZ-1, ker je ta mogoča samo v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, torej pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Navedeno pomeni, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije z zapadlostjo posameznega računa oziroma terjatve oškodovanca že dokončano, morebitno neplačilo in kasnejša izterjava in izmikanje le-temu, pa ne pomeni izvrševanja kaznivega dejanja v okviru zakonskega znaka "med izvrševanjem posla".
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obdolženi lesene pilote, last oškodovanke, vzel z namenom, da si jih protipravno prilasti, kar je storil na način, da je iz njih izdelal mostičke. V razlogih sodbe (točka 11) je pravilno zapisalo, da je kaznivo dejanje tatvine dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, pri čemer ni potrebno, da bi obdolženi stvar odnesel iz prostora v katerem se nahaja, kakor tudi ni pomemben motiv, zakaj je to storil. Zadostuje protipravna prilastitev stvari, torej odtujitev tuje stvari, do katere obdolženi ni upravičen, kar pa je obdolženi izkazal s tem, ko je iz lesenih pilotov oškodovanke naredil lesene mostičke, torej pilotov ni le odstranil iz parcele v lasti oškodovanke in jih zložil na kup, kot je to v zagovoru navedel obdolženi temveč je z njimi razpolagal kot s svojimi. Na opisan način je lastninsko pravico oškodovanke dejansko kršil tako, da je oškodovanki de facto trajno onemogočil izvrševanje oblasti na svoji stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnal s prilastitvenim namenom, in da je dokazan tudi subjektivni zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Prilastitev namreč pomeni, da storilec s stvarjo ravna, kakor da bi bil njen lastnik. To pa je obdolženi izkazal z že opisanim ravnanjem. Nad tujo stvarjo je pridobil fizično oblast proti volji dotedanjega imetnika in nosilca lastninske pravice, okoliščina, da je pilote, iz katerih je naredil mostičke, kasneje prav tako zložil na kup s preostalimi piloti, ki si jih je protipravno prilastil, pa po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne vpliva na ugotovitev, da je z inkriminiranim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1. To je storil namreč šele, ko je bil zoper njega vložen obtožni predlog, piloti pa so za oškodovanko, kot je to izpovedala priča K., neuporabni, saj se nahajajo na dežju in trohnijo.
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZNP člen 37.
delitev solastnine - predlog za prekinitev postopka - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - ponovni predlog - zavrženje predloga - prepoved zlorabe pravic v postopku - nedopustno ravnanje - zloraba pravice - pravnomočno končan postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - res iudicata - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - istovetnost zahtevka - predhodno vprašanje
O vsebinsko enakem predlogu pritožnika za prekinitev postopka je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo, zato je njegov predlog utemeljeno zavrglo. Varstvo pravic pritožnika ni v sozvočju s pravnim interesom, ki ga zasleduje. Njegovo ravnanje presega še sprejemljivi način varstva pravic. Očitno je, da izkorišča procesni institut prekinitve postopka, da bi na ta način časovno odložil delitev solastnih nepremičnin.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izvršilno sredstvo
Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve.
Ker je upnik izpolnil zahtevo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ, na katerem je temeljil pozivni sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 5. 2020, sodišče prve stopnje ob obrazloženem ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka.
predlog za izdajo začasne odredbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - odločanje o stikih z otrokom - načelo največje otrokove koristi - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - preprečitev težko nadomestljive škode - nevarnost nenadomestljive škode - nujnost ukrepa - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - poročilo centra za socialno delo - nasilništvo - nasilje nad otrokom - nasilje v družini - prepoved približevanja - stiki očeta z otrokom - zavračanje stikov - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - namestitev otroka pri drugi osebi
Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v takem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Sodišče zato ne opravi celostne dokazne ocene in ne izvaja dokazov, pač pa na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti. Tako je prvostopenjsko sodišče tudi postopalo in v skladu z uveljavljeno sodno prakso upoštevalo izključno otrokovo korist in dejstvo, da je lahko začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki le nujen ukrep. Sodišče jo izda le, če je verjetno izkazano, da je v trenutni situacijo otrok ogrožen.
Položaj centra za socialno delo se po stališčih Vrhovnega sodišča približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec, poročilo CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko ni postavilo izvedenca ustrezne stroke.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 223, 266. ZTLR člen 54.
stvarna služnost hoje in vožnje - ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - priposestovanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje - priposestovalna doba - pravica stranke do izjavljanja - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza z ogledom - dokazna ocena - pisne izjave prič - neposredno zaslišanje - prekluzija
Kršitev pravice do izjavljanja je sicer absolutna bistvena kršitev (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar je pri tem pomembno, kateri od strank je ta pravica kršena. Pomembne so namreč le tiste kršitve, s katerimi je bila odvzeta možnost izjavljanja stranki, ki vlaga pritožbo. To pa pomeni, da tožena stranka ne more uspešno uveljavljati, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom, ki ga je predlagala nasprotna stranka.
vročilnica kot javna listina - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določno in s konkretiziranimi in izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.