postopek zaradi insolventnosti - predhodni postopek – stranska intervencija – pravni interes
Le tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, smiselno v (predhodnem) postopku zaradi insolventnosti, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko tej stranki kot intervenient pridruži. S sklicevanjem na pogajanje z dolžnikom o njegovi dokapitalizaciji pa pritožnik smiselno zatrjuje neko bodoče materialnopravno razmerje z dolžnikom, to pa ne zadostuje za verjeten izkaz njegovega pravnega interesa za stransko intervencijo.
vznemirjanje lastninske pravice - odločanje s sklepom - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena sprememba tožbe
Ker gre v obravnavanem primeru za tožbo zaradi domnevnega vznemirjanja lastninske pravice in ne tožbo zaradi motenja posesti, bi moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločiti s sodbo in ne s sklepom. S takim ravnanjem je posledično poseglo v pravico tožnice do pravnega sredstva.
Določnost in izvršljivost tožbenega zahtevka nista razloga, zaradi katerih sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe.
Pojav pešca v danih okoliščinah ni nepričakovan in zato ni podan izključitveni razlog.
Prispevek oškodovanca k nastanku škode se ugotavlja po načelu vzročnosti; pomemben je predvsem objektivni pomen škodljivih posledic oškodovančevega ravnanja. Deleža objektivno odgovorne osebe in oškodovančevega prispevka se ugotavljata ob upoštevanju okoliščin primera. Pri tem je bistvenega pomena povečana nevarnost, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo, in na drugi strani vrednotenje oškodovančevega nepravilnega ravnanja kot (so)vzroka nesreče, kot dodatni okoliščini pa je treba upoštevati skrbnost imetnika motornega vozila in skrbnost oškodovanca.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075441
OZ člen 54, 54/1, 55, 55/2. SPZ člen 99.
negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja – odškodnina – pisnost kot pogoj za veljavnost dogovora
Ker je za poseg, ki ga tožnica toženki očita, obstajala (in še vedno obstaja) veljavna pravna podlaga, o protipravnosti vznemirjanja tožničine lastninske pravice s postavitvijo kanalizacijskih cevi ni mogoče govoriti.
Ni ovir, da se delitev navedenega premoženja ne bi opravila tako, da se namesto, da se deli vsaka posamezna stvar, vsakemu od udeležencev dodeli določena stvar (ali skupina stvari) v sorazmerju s solastniškimi deleži, upoštevajoč upravičen interes solastnikov na posameznih stvareh.
Pri delitvi solastništva na večih stvareh in skupnem premoženju velja princip delitve, ki ga uveljavlja 70. člen SPZ, ki sodišču nalaga, da si primarno prizadeva za fizično delitev. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo odločiti, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne nepremičnine in glede na soglasno voljo udeležencev o njeni delitvi tudi, komu naj se dodeli terjatev, za katero sta se stranki strinjali, da se ovrednoti kot nepremičnina.
Zaganjanje motorja delovnega stroja z ročnim zaganjačem predstavlja nevarno dejavnost. Pravilen je zaključek, da je zaganjanje delovnega stroja z ročnim zaganjačem, pri čemer lahko pride do povratnega udara in do česar je v obravnavanem primeru tudi prišlo, stvar iz katere izhaja večja nevarnost za tistega, ki stroj zaganja.
ZASP člen 82, 82/2, 153, 160, 160/4. ZASP-B člen 26, 26/4. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/3. ZPP člen 154, 154/2.
veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – poslovna skrivnost – osebni podatki
Sodišče o civilni kazni odloči upoštevajoč vse okoliščine primera, od katerih je stopnja krivde le ena in ki ne narekuje nujno izreka kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078593
OZ člen 99.
upravičeni razlogi za izostanek na naroku - pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - izročitev v uporabo - neplačevanje obrokov - pogodbeno razmerje - izpodbojnost pogodbe zaradi grožnje ali sile - subjektivno in objektivni rok - veljavnost pogodbe - podpis zastopnika pravne osebe - žig firme
Pogodba, ki je sklenjena zaradi grožnje ali sile, je izpodbojna. Ker pa je med tem že potekel enoletni subjektivni rok (od kar je upravičenec izvedel za razlog za izpodbojnost oziroma prenehanje sile) kot tudi triletni objektivni rok od dneva sklenitve pogodbe, je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe prenehala.
Temeljno izhodišče pri razlagi pogodb o leasingu je, da vsebujejo elemente najema (zakupa), medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga pa so podrobno urejeni s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti. Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki, v njej so jasno razvidne obveznosti tožeče in tožene stranke, soglasje za sklenitev pogodbe sta stranki potrdili tudi z lastnoročnim podpisom.
Za veljavnost pogodbe o leasingu ni bistveno, ali je na njej tudi žig firme leasingodajalca, zadošča, da je na njej podpis pooblaščene osebe. Žig sicer nadomešča le označbo firme gospodarske družbe, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe.
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
ZIZ člen 35, 35/1, 64, 256, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti – ugovor tretjega – dovolilno sodišče – atrakcija pristojnosti
Odločanje o ugovoru tretjega udeleženca je odločanje o vprašanju izvršbe, saj je vsebinsko vezano s stadijem dovolitve izvršbe. Zato je za odločanje o ugovoru tretjega pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo, in to ne glede na to, v kakšnem stadiju je izvršilni postopek. ZIZ za vprašanja izvršbe ne določa atrakcije pristojnosti po razpravljajočem sodišču, kot je to primer pri ureditvi predhodnih odredb.
ZFPPIPP člen 119. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelju člen 8, 8/1, 8/3.
razrešitev upravitelja – pravna posledica razrešitve – vračilo nagrade – obveznost novega upravitelja
Sodišče v stečajnem postopku po 119. členu ZFPPIPP odloča le o razrešitvi upravitelja, pravno posledico njegove razrešitve iz krivdnih razlogov pa določa 1. odstavek 8. člena Pravilnika, ki upravitelju nalaga vrnitev v stečajno maso vse v postopku izplačane nagrade, po 3. odstavku 8. člena Pravilnika pa je skrb za izterjavo neplačane obveznosti razrešenega upravitelja poverjena novemu upravitelju. Za izterjavo neplačane obveznosti torej novi upravitelj ne potrebuje posebnega sklepa sodišča, ki bi bil izdan v stečajnem postopku.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posestnika – presoja priposestvovanja po določbah ODZ
Po pravnih pravilih paragrafov 1452 do 1477 ODZ je bila za priposestvovanje potrebna pristna posest (ni smela biti pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, če je šlo za prekarij), pravična (priposestvovalec ali njegov prednik je moral imeti veljaven pravni naslov) in poštena (tega pojma ODZ sicer posebej ne razlaga, enači pa se ga s pojmom dobrovernosti - upravičenim prepričanjem priposestvovalca, da ima stvar v posesti, kot da bi bila njegova – t. i. lastniška posest), ki je morala neprekinjeno trajati 20. let.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - razpis naroka
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložen iz očitno neupravičenih razlogov, če je nesklepčen - v njem niso navedena vsa pravno relevantna dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče misli, da sodišče prve stopnje ne sme v okviru presoje “očitno neutemeljenih razlogov” upoštevati tudi resničnosti zatrjevanih dejstev in se spuščati v presojo dokazov, razen če so sami dokazi, ki jih predlaga predlagatelj, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi.
Če gre za nenadne vzroke (npr. prometna nesreča ali okvara na poti na sodišče, nenadna bolezen), stranki ni mogoče očitati, da je zaradi tega, ker v tovrstnih okoliščinah ni uporabila telefona, predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenih razlogov, pač pa je to ravnanje stranke ali pooblaščenca vendarle lahko koristno z vidika poznejšega dokazovanja resničnosti njenih navedb o samem vzroku zamude. To okoliščino je mogoče upoštevati v okviru proste presoje dokazov.
SODNE TAKSE - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058589
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZST-1 člen 6, 6a. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo sodne takse - plačilo pri blagajni sodišča – dokazilo o plačilu takse – dopustna pritožbena novota
Kadar je sodna taksa plačana pri blagajni sodišča, se šteje, da je taksa plačana na dan plačila pri blagajni sodišča, dolžniku pa v tem primeru sodišču ni treba še posebej dostavljati dokazila o plačilu sodne takse.
Zatrjevanja tožeče stranke, da sta imeli druga tožeča in druga tožena stranka dovolj lastnih sredstev, ki bi jih v primeru potreb lahko posodili prvi tožeči stranki ter da druga tožeča stranka vse do leta 2012 ni bila seznanjena s posojilom, pa tudi navedbe o komuniciranju druge tožene stranke v imenu prve tožene stranke, o odpoklicu posojila in nakazovanju sredstev prve tožeče stranke na osebni račun na Hrvaškem, še ne izkazujejo verjetnosti obstoja terjatve. Tudi morebitno t.i. „prelivanje sredstev družbe na zasebni račun“ še ne izkazuje fiktivnosti spornih posojilnih pogodb.
spor majhne vrednosti – pogodba o izobraževanju – prekinitev pogodbe – zastaranje terjatve
Kljub temu, da toženka ni obiskovala predavanj niti ni pristopila k nobenemu izpitu, je šele po koncu šolskega leta tožeči stranki pisno sporočila, da prekinja Pogodbo. Stališče, da vtoževana terjatev obstoji, je materialnopravno pravilno. Tožeča stranka tako ni bila dolžna toženke pozivati, naj se udeleži predavanj in opravlja izpite. Vtoževana terjatev ni zastarala.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3, 34/4, 84, 84/3, 169, 169/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom – pravni interes za razširitev izvršbe - popolno poplačilo terjatve – predlog za omejitev izvršbe
Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom ni dolžan izkazati, da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan.