OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078551
OZ člen 131, 171, 174, 175, 179. ZPP člen 185, 286.
odmera odškodnine - paraplegija z delno ohromljenostjo spodnjega dela telesa - posebno huda telesna poškodba - materialna škoda - izguba na zaslužku – zaposlitev za določen čas - denarna renta - nepremoženjska škoda - sprememba tožbe - prekluzija ob spremembi tožbe
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, je bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobivali zaslužek s priložnostnimi deli ali zaposlitvami za določen čas, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzija in pravilo o spremembi tožbe služita ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, je dovoljeno tudi utemeljevanje spremenjene tožbe z novimi dejstvi in dokazi
preprečevanje nasilja v družini – nasilje – prepustitev stanovanja – prepoved približevanja – rok za vložitev zahtevka – izvajanje dokazov – načelo sorazmernosti - stroški postopka
Nasprotni udeleženec je predlagateljico v nosečem stanju in v pričo mladoletnih otrok stresal, porinil in ji ob tem grozil, da jih bo spravil iz hiše, kar brez dvoma predstavlja nasilje, ki opravičuje odločitev o prepustitvi stanovanja v izključno uporabo predlagateljici in njenim mld. otrokom.
ZIZ člen 34, 34/2, 34/3, 34/4, 84, 84/3, 169, 169/1.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom – pravni interes za razširitev izvršbe - popolno poplačilo terjatve – predlog za omejitev izvršbe
Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom oz. predmetom ni dolžan izkazati, da z že dovoljenimi sredstvi oz. predmeti izvršbe ne bo mogel biti poplačan.
postavitev začasnega zastopnika - izbris iz registra prebivalstva
Toženec ni izpolnil svoje prijavno-odjavne obveznosti, po kateri bi moral prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli iz območja RS, prijaviti začasni odhod iz območja RS, ki traja več kot 3 mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. V smislu določb ZPPreb tako ni bilo mogoče ugotoviti toženčevega prebivališča, zato je prvo sodišče utemeljeno postavilo tožencu začasnega zastopnika.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 19, 19/1. OZ člen 378, 378/1.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – izterjava zakonskih zamudnih obresti – rok za izpolnitev
Zgolj dejstvo, da je v izvršilnem naslovu določen rok za izpolnitev, še ni podlaga za izvršbo zakonskih zamudnih obresti. Določba prvega odstavka 378. člena OZ bi bila torej za izvršilno sodišče upoštevna, če bi bila upoštevana že v izvršilnem naslovu.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika – zahtevek za vpis lastninske pravice na dolžnika – oblikovanje tožbenega zahtevka – izstavitev zemljiškoknjižne listine
V izvršilnem postopku na izvršbi na nepremičnino, v kolikor nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika, upnik pa nima listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, 168. člen ZIZ ne daje podlage upniku, da lahko od dolžnika in tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine, s tožbo v pravdi zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na dolžnika.
Če upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. To pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da bo že na podlagi sodbe, v kolikor je zahtevku ugodeno, po uradni dolžnosti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075407
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
kreditna pogodba – poroštvo – solidarna obveznost dolžnika in poroka
Nič ni narobe, če je tožnica terjala izpolnitev iste obveznosti posebej od glavnega dolžnika in posebej od toženke kot poroka. Če bo tožnica realizirala svojo terjatev proti enemu zavezancu, bo drugi zavezanec lahko ugovarjal, da je terjatev tožnice proti njemu prenehala.
neprava zamudna sodba - poseg v osebnostne pravice – relativna oseba iz javnega življenja – javni uslužbenec – razkritje identitete komentatorja v spletnem forumu
Z razkritjem identitete pri eni od tem na spletnem forumu je tožnik stopil v prostor družbenega dogajanja, ki presega sfero zasebnosti in mora nase prevzeti tveganje, da bodo njegova mnenja (in tudi so) postala predmet diskusije in presoje.
Tožnik je javni uslužbenec, njihova ravnanja pa so načeloma vedno predmet javnega interesa, čeprav pri tem ne gre za izvrševanje politične funkcije
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078593
OZ člen 99.
upravičeni razlogi za izostanek na naroku - pogodba o finančnem leasingu za osebni avto - izročitev v uporabo - neplačevanje obrokov - pogodbeno razmerje - izpodbojnost pogodbe zaradi grožnje ali sile - subjektivno in objektivni rok - veljavnost pogodbe - podpis zastopnika pravne osebe - žig firme
Pogodba, ki je sklenjena zaradi grožnje ali sile, je izpodbojna. Ker pa je med tem že potekel enoletni subjektivni rok (od kar je upravičenec izvedel za razlog za izpodbojnost oziroma prenehanje sile) kot tudi triletni objektivni rok od dneva sklenitve pogodbe, je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe prenehala.
Temeljno izhodišče pri razlagi pogodb o leasingu je, da vsebujejo elemente najema (zakupa), medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga pa so podrobno urejeni s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti. Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki, v njej so jasno razvidne obveznosti tožeče in tožene stranke, soglasje za sklenitev pogodbe sta stranki potrdili tudi z lastnoročnim podpisom.
Za veljavnost pogodbe o leasingu ni bistveno, ali je na njej tudi žig firme leasingodajalca, zadošča, da je na njej podpis pooblaščene osebe. Žig sicer nadomešča le označbo firme gospodarske družbe, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar – zatrjevanje nadpolovičnega deleža –ugovor nadpolovičnega deleža - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
V obravnavanem primeru se je celotna pravda sukala okoli tega, ali je sporna premičnina del skupnega premoženja zakoncev ali ne, zato se je vprašanje deleža na njem logično potisnilo ob rob. Višina deležev je (znova) postala aktualna šele, ko pri sodišču dozorela odločitev, da gre za skupno premoženje.
Ob neenotni (ustavno)sodni praksi bi bilo na mestu, da bi sodišče pravdnima strankam razkrilo, da sámo sledi tistemu delu sodne prakse, ki se zavzema, da je treba pri zatrjevanju nadpolovičnega deleža vložiti nasprotno tožbo.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
Z zatrjevano cesijsko pogodbo je na tožečo stranko prešel zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti tožene stranke, zaradi česar morajo biti, da je tožbenemu zahtevku ugodeno, izpolnjene materialnopravne predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti
V postopku, ki se je začel z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
zadostno število predloženih vlog ali prilog – formalna pomanjkljivost – poziv sodišča – zavrženje tožbe
Med nerazumljive ali nepopolne vloge po dikciji prvega odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu. Zanje velja specialno določilo šestega odstavka 108. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021560
OZ člen 965. ZOZP člen 20.
direktna tožba proti zavarovalnici - uveljavljanje odškodnine od oškodovalca
Res je, da po določbi 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 20. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti neposredno od zavarovalnice (direktna tožba). To pa še ne pomeni, da lahko oškodovanec za poplačilo škode iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti, plačilo zahteva le od zavarovalnice, ne pa tudi od oškodovalca. Nasprotno, oškodovancu je dana možnost izbire. Odškodnino lahko zahteva neposredno od zavarovalnice na podlagi določbe 965. člena OZ in 20. člena ZOZP (direktna tožba), lahko pa tudi odškodnino uveljavlja od oškodovalca po Splošnih pravilih odškodninskega prava.
Ni sporno, da je bil predmet leasinga tekom predmetne pravde prodan, zato so trditve, ki jih je tožena stranka v postopku postavila šele po prodaji predmeta leasinga, v vlogi z dne 12. 11. 2012, o tem, da je našla kupca, pravno nepomembne.
Trditveno in dokazno breme, da sta obe, tožeča in tožena stranka, želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta dali zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožene stranke.
odškodnina - kriteriji za odmero - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je okoliščina, da si je tožnica takoj po izteku odpovednega roka poiskala novo zaposlitev pri drugem delodajalcu, lahko le eden izmed kriterijev za določitev odškodnine. Tožnica je imela izbiro: vrnitev na delo k toženi stranki (brez odškodnine po 118. členu ZDR) ali pa sodno razvezo z odškodnino. Tožnica je izbrala slednjo možnost, zato je upravičena do odškodnine kot nadomestila za reintegracijo v smislu 118. člena ZDR. Takojšnja zaposlitev tožnice pri drugem delodajalcu ne more biti v škodo tožnice, saj bi bila sicer v slabšem položaju v primerjavi z delavci, ki se do odločitve sodišča prve stopnje sploh ne zaposlijo drugje.