zadostno število predloženih vlog ali prilog – formalna pomanjkljivost – poziv sodišča – zavrženje tožbe
Med nerazumljive ali nepopolne vloge po dikciji prvega odstavka 108. člena ZPP ni mogoče šteti vlog, ki pri sodišču niso vložene v zadostnem številu. Zanje velja specialno določilo šestega odstavka 108. člena ZPP.
invalidnost - odškodnina za premoženjsko škodo - mesečna renta
Navedbe, da bi v primeru, če bi funkcijo direktorja opravljal v polnem delovnem času (če ne bi zaradi posledic poškodb iz prometne nesreče bil delno upokojen) na tem delovnem mestu prejemal višji mesečni dohodek, kot ga prejema sedaj, predstavljajo smiselno sklicevanje na to, da mu invalidnost III. kategorije preprečuje, da bi prejemal višji mesečni dohodek.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2. ZOdvT tarifna številka 3101.
stroški postopka – umik tožbe – začetek stečajnega postopka – dogovor o kritju stroškov – znižanje nagrade odvetnika
Ob ureditvi povrnitve pravdnih stroškov v ZPP, bi le izjemoma lahko sodišče upoštevalo dogovor med strankama o kritju pravdnih stroškov, ki pa bi moral biti predložen sodišču in podpisan s strani obeh pravdnih strank.
Za procesno situacijo, kot je nastala v konkretnem primeru, je mogoče za nagrado za zastopanje odvetnika uporabiti ravno tarifno številko 3101 ZOdvT, ki določa znižanje količnika nagrade v primerjavi s situacijo, če odvetnik zastopa stranko ves čas postopka.
Ni sporno, da je bil predmet leasinga tekom predmetne pravde prodan, zato so trditve, ki jih je tožena stranka v postopku postavila šele po prodaji predmeta leasinga, v vlogi z dne 12. 11. 2012, o tem, da je našla kupca, pravno nepomembne.
Trditveno in dokazno breme, da sta obe, tožeča in tožena stranka, želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta dali zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožene stranke.
pogoji za začasno odredbo - zavarovanje z začasno odredbo
Za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo mora upnik (v obravnavani zadevi je predlog podala tožnica) v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika (v obravnavani zadevi zoper toženca) nastala. Kumulativno pa mora, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZIZ, izkazati še eno od naslednjih (alternativnih) predpostavk: objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), vendar pa se obstoj nevarnosti domneva, če bi bilo treba terjatev uveljavljati v tujini (državah nečlanicah EU) in v kolikor bi dolžnik z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ); da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ); da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je kljub pooblastilu iz 273. člena ZIZ, ki mu daje možnost, da sme ob obstoju pogojev iz 272. člena ZIZ za zavarovanje terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, ocenilo, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe nedopustno poseglo v pristojnost in v ravnanje izvršilnega sodišča, hkrati pa bi to pomenilo tudi zaobid zakonskih določb, ki urejajo postopanje v izvršilnem postopku, zaradi česar je predlog tožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje oceni prvostopenjskega sodišča povsem pritrjuje, hkrati pa v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja naslednje.
Kaznivo dejanje zatajitve je posebno kaznivo dejanje (delicta propia), saj je označba osebe oziroma storilčeva osebna lastnost (tisti, ki mu je stvar zaupana) njegov konstitutivni zakonski znak. Ne glede na navedeno pa se tudi udeleženci v širšem smislu (sostorilci) kaznujejo po tistem členu, ki velja za storilca, četudi nima zahtevane osebne lastnosti. Ni namreč potrebno, da posamezni storilec izvrši vse zakonske znake določenega kaznivega dejanja, temveč zadostuje, da deluje pri uresničitvi le enega od njih ali pa odločilno prispeva k njegovi izvršbi, z zavestjo in voljo v skupni izvršitvi dejanja (delovanje cum animo anctoris).
začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločanja o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Ker je z izdajo sklepa o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave postopek končan, ni nobene potrebe po prekinitvi postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj sklep učinkuje že z izdajo.
Določilo 152. člena ZFPPIPP ne velja, če gre za postopek poenostavljene prisilne poravnave, saj to določilo ni navedeno v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, ki določa smiselno uporabo določil ZFPPIPP tudi za postopek poenostavljene prisilne poravnave.
cena za odlaganje komunalnih odpadkov – tripartitna pogodba – metodologija oblikovanja cen
Tožeča stranka mora za utemeljenost tožbenega zahtevka dokazati ne le, da je upravičena do povišane cene, pač pa tudi, koliko je znašala in kako se je oblikovala ter zviševala cena odlaganja komunalnih odpadkov, ki je veljala za pravdni stranki.
stroški postopka – akcesornost stroškovnega zahtevka – odločanje o stroških postopka – uspeh v drugem postopku – napotitveni sklep
Stroškovni zahtevek je akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek oziroma na uspeh v konkretnem postopku. Obravnavati in odločati o njem je torej mogoče le v postopku, v katerem so stroški nastali. Ker gre v konkretnem primeru za stroške pravdnega (in ne nepravdnega) postopka, v katerem je tožeča stranka popolnoma propadla, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnost povračila stroškov toženi stranki pogojevalo z uspehom v drugem (nepravdnem) postopku.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/1, 132/2, 212, 212/1, 213, 216. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 260, 260/1-4, 261, 264.
nadaljevanje prekinjenega postopka zavarovanja po prisilni poravnavi - pridobitev ločitvene pravice s predhodno odredbo
Predhodna odredba iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, ki je bila bankam vročena 27. 9. 2010, učinkuje že z vročitvijo organizacijam za plačilni promet.
Ob začetku postopka prisilne poravnave 5. 4. 2012 je upnica za svojo terjatev imela ločitveno pravico iz prvega odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je po določbi 216. člena ZFPPIPP podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe, kar je mogoče uporabiti tudi za postopek zavarovanja.
Morebitnega aktivnega sodelovanja najemodajalca pri prevzemu izpraznjenih prostorov ni mogoče tolmačiti kot soglasja k odpovedi pogodbe, pač pa kvečjemu kot dolžno skrbnost pri upravljanju lastnega premoženja. Izjave pravno poslovne volje, na katere zakon (ali pogodba) veže določene pravne posledice, kot je odpoved pogodbenega razmerja, morajo biti ne samo jasne in nedvoumne, pač pa morajo biti tudi naslovniku na tak način sporočene.
Odpovedni rok je določen v korist obeh pogodbenih strank, saj obe varuje pred nenadnimi in nepredvidenimi posegi v njun pravni in dejanski položaj, kar je še posebej pomembno pri trajnejših pogodbenih razmerjih. Odpovedni rok je namenjen temu, da imata obe pogodbeni stranki čas pripraviti se na prenehanje njunega razmerja in posledice, ki jih to prinaša.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021560
OZ člen 965. ZOZP člen 20.
direktna tožba proti zavarovalnici - uveljavljanje odškodnine od oškodovalca
Res je, da po določbi 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in 20. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti neposredno od zavarovalnice (direktna tožba). To pa še ne pomeni, da lahko oškodovanec za poplačilo škode iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti, plačilo zahteva le od zavarovalnice, ne pa tudi od oškodovalca. Nasprotno, oškodovancu je dana možnost izbire. Odškodnino lahko zahteva neposredno od zavarovalnice na podlagi določbe 965. člena OZ in 20. člena ZOZP (direktna tožba), lahko pa tudi odškodnino uveljavlja od oškodovalca po Splošnih pravilih odškodninskega prava.
prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje postopka po objavi sklepa o preizkusu terjatev – zavrženje tožbe v času prekinjenega postopka
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi tožbe in izdalo sklep o zavrženju tožbe v času prekinjenega postopka. Ker še ni bil objavljen sklep o preizkusu terjatev, niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka.
vloge v postopku – zadostno število vlog – poziv sodišča – zavrženje vloge
Vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, se morajo izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.
taksa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog, ni posebej taksirana, ker pa tudi ni takse prosta, jo je sodišče prve stopnje skladno s tarifno število 30010 ZST-1 pravilno odmerilo v višini 33,00 EUR.
javna dražba nepremičnin – sklep o domiku – plačilo varščine – povezana pravna oseba - pravni interes – ekonomski interes - plačilo varščine - takojšnje grajanje procesnih kršitev
Za pravni interes ne zadošča le ekonomski interes, prav tega pa s pritožbo zasleduje upnik, ki je v predmetni zadevi tudi kupec nepremičnin, saj trdi, da bi bila cena navedenih nepremičnin nižja, če na dražbi ne bi sodelovala družba M d. o. o., katere direktorica je dolžnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077898
ZPP člen 324, 324/4, 454, 454/1, 454/2, 496. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazni predlogi – sodba s skrajšano obrazložitvijo – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti
Tudi v primeru spornega dejanskega stanja lahko sodišče ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
Dejstvo, katera od pravdnih strank bi morala izročiti s strani tožnice izdelane načrte družbi I. d.d., v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno je, da je tožnica za toženko opravila naročeno storitev, zato ji je toženka dolžna to storitev plačati.