Ravnanja toženca, to je odločanja o tožnikovem bolniškem staležu, ni mogoče šteti za samovoljno in arbitrarno, in tudi ni prišlo do naklepnega nepriznanja bolniškega staleža, zaradi česar naj bi prišlo do odpovedi delovnega razmerja, zato njegovo ravnanje ni protipravno. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za materialno (zamudne obresti od dolga, ki ga dolžnik ni mogle plačati in nižja pokojnina zaradi predčasne upokojitve) in nematerialno škodo (duševne bolečine in strah), neutemeljen.
Tožnica pritožbe zoper prvostopenjski sklep na drugostopenjski organ toženca ni vložila, temveč je vložila direktno tožbo na sodišče. Ker tožnica ni izčrpala rednih pravnih poti in je prvostopenjski sklep postal pravnomočen, se tožba zavrže.
pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - množične tožbe
Dejstvo, da je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb glede sodnikov istega sodišča (teh naj bi bilo okoli 20), in da naj bi šlo po vsebini za identične odgovore na tožbo, ne spremeni ugotovitve, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti za takšno okoliščino, ki bi izključevala uporabo tar. št. 3100 ZOdvT in količnika 1,3. Okoliščina, da je praktično identične tožbe vložilo večje število sodnikov, ne vpliva na odmero nagrade, saj ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade pooblaščencu v primeru tako imenovanih množičnih tožb.
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe – edini družbenik ima stalno prebivališče v tujini – izvršili naslov
Sodišče prve stopnje bi moralo najprej odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe proti družbeniku in šele v naslednjem koraku ugotavljati, ali ima družbenik v Republiki Sloveniji kakšno premoženje, zoper katerega bi bilo mogoče voditi izvršbo. Brez sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika namreč upnik ne bi imel nobene odločbe slovenskega sodišča, na podlagi katere bi sploh imel možnost uveljavljati poplačilo v državi, v kateri ima družbenik stalno prebivališče.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZPP člen 213, 213/2, 287.
bolniški stalež
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela ter mu je bila priznana pravica do premestitve z omejitvijo opravljanja del izven prometa, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, neutemeljen.
preizkus alkoholiziranosti – nova dejstva – dokazni predlogi
Pritožnica kot pomembno okoliščino izpostavlja, da ji je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti šele 28 minut po zaustavitvi, vendar ta okoliščina za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembna, oziroma ji je lahko le v korist, glede na splošno znano dejstvo, da se alkohol iz krvi tudi izloči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konflikt direktorja tožene stranke s tožnico, ne pa zatrjevan poslovni razlog, pomeni, da ni bil podan zakonit, z zakonom določen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Presoja se zakonitost tistega odpovednega razloga, ki ga delodajalec v odpovedi navede. Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla poslovni razlog, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da ta razlog ni bil podan in da je šlo za zlorabo inštituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izpodbijana odpoved nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063544
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 168, 168/1, 168/5. ZPP člen 154, 154/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum - uporaba tarife - civilna kazen - predpravdni stroški - ddv od odškodnine
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Ker okoliščine postopanja vročevalca v obravnavanem primeru iz obvestila o prejemu pisanja niso jasno razvidne, je treba v dvomu ravnati v korist pravdne stranke in šteti, da je bilo obvestilo o prejemu pošiljke v hišnem predalčniku puščeno 26. 3. 2013 in ne 25. 3. 2013.
ureditev meje - stroški postopka - solidarna zaveza - sosporniki
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri solidarnih zavezancih pa je solidarna tudi njihova odgovornost za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). Ker so nasprotni udeleženci kot solastniki nepremičnine, glede katere se je določala meja, solidarni zavezanci, so dolžni skupne stroške povrniti predlagatelju solidarno.
Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Sodišče je zato postopek, v katerem je tožnica uveljavljala priznanje pravice do družinske pokojnine, zaradi njene smrti zakonito ustavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zamudna sodba - sklepčnost
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je bil s tem izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe, ki ga opredeljuje člen 318/1 ZPP.
Tožnica v tožbi sicer zares ni izrecno navedla, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 2. 4. 2013, vendar je kljub temu v zvezi s tem dejstvom tožba sklepčna, ker iz nje jasno izhaja, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožnici vročena 1. 2. 2013 in iz katere izhaja, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku 60-dnevnega odpovednega roka. Ker je 60-dnevni odpovedni rok iztekel 2. 4. 2013, to pa je datum, ki ga tožnica uveljavlja kot datum prenehanja delovnega razmerja tudi v tožbenem zahtevku, je v tem delu izpodbijana tožba sklepčna.
odlog postopka zavarovanja - pravni interes za pritožbo
Pritožnik mora imeti za pritožbo pravni interes, sicer njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Ta njegov interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, v celotnem pritožbenem postopku, kot tudi v času, ko o pritožbi odloča drugostopno sodišče. Pritožnik, ki je v predmetnem postopku zavarovanja ob vložitvi pritožbe še imel pravni interes za njeno vložitev, slednjega od odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti dalje ne more več imeti, saj je upnik utemeljeval svoj predlog za odlog postopka zavarovanja do takrat, ko bo o tem izrednem pravnem sredstvu odločeno.
ZPIZ-2 člen 13, 20, 20/1, 20/1-2, 154. ZDoh člen 38. ZS člen 90.
izvedenina - prispevek za posebne primere zavarovanja
Ker se prispevek za posebne primere zavarovanja obračuna in plača le fizičnim osebam, se ta prispevek za izvedenski organ, ki ni fizična, temveč pravna oseba, ne plačuje in se tudi ne obračuna v izvedenino.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 113, 113/1, 113/2, 210, 210/1. Kolektivna pogodba dejavnost trgovine Slovenije člen 66, 66/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - predstavniki delavcev
Tožnica pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni uživala zaščite kot sindikalna zaupnica v skladu z določbo 113/1 ZDR, ker njen delodajalec o izvolitvi tožnice za sindikalno zaupnico ni bil obveščen v skladu z določbami 66. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.
Tožena stranka je spoštovala določbo 88/3 čl. ZDR (po kateri mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), saj v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni imela na razpolago prostega delovnega mesta, ustreznega za tožnico, ki bi ji ga lahko ponudila. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas z drugimi delavci ni pomenilo prikritega zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Razlogi za sklenitev teh pogodb so bili različni, a skladni z 52. členom ZDR.
URS člen 25. ZUP člen 252, 253, 274, 278, 279. ZSV člen 39a.
denarna socialna pomoč - odločitev v škodo pritožnika
Toženec je na pritožbo tožnice odločil v njeno škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči zaradi očitne prekršitve materialnega predpisa odpravil oziroma razveljavil z učinkom za nazaj. Ker pogoji iz 253. člena ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je odločba nezakonita.
ZASP člen 130, 130/1, 157, 157/1, 157.e,158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 311.
fonogram - uporaba tarife - primernost tarife - pristojnosti Sveta - skupni sporazum - nadomestilo za zakonito uporabo - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - nesklepčnost - dolžnost obveščanja - zapadlost obveznosti - stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Vprašanje, ali je neporočanje zavezancev iz 4. odstavka 159. člena ZASP sploh sankcionirano kot prekršek, tako kot so sankcionirane nekatere druge kršitve dolžnega ravnanja zavezancev do kolektivnih organizacij za odločitev o tem delu tožbenega zahtevka ni pomembno. Pravno odločilnega pomena je le odgovor na vprašanje, ali določilo četrtega odstavka 159. člena ZASP tožeči stranki daje zahtevek, ki ga lahko uveljavi v pravdnem postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - stroški v zvezi z zdravljenjem - izguba na zaslužku - odmera višine odškodnine - zastaranje - renta - sukcesivno nastajajoča škoda
V sodni praksi ni sporno, da lahko oškodovanec odškodnino za sukcesivno nastajajočo škodo (izgubo na dohodku) uveljavlja bodisi v obliki rente bodisi s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje, pri čemer se zastaralni roki računajo po določilih 352. člena OZ in rok prične teči z dnem, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Okužba tožnika s hepatitisom C, ki je bila opredeljena za poklicno bolezen, ne sodi med zavarovane primere po zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti po splošnih zavarovalnih pogojih, sklenjeni med prvo in drugo toženo stranko, zato drugo tožena stranka ni odgovorna za izplačilo odškodnine tožniku.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Storilec je v razgovoru, ki je bil opravljen na CSD z namenom, da se za storilca pripravi predlog konkretnih nalog in organizacije, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog, navedel, da opravlja priložnostna dela, zaradi česar do oktobra ne more opravljati nalog v splošno korist. Glede na takšen odziv storilca je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se nadomestitvi globe izmika, oziroma, da je predlog za nadomestitev globe umaknil in zato na podlagi določbe četrtega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) storilčev predlog zavrglo.