preizkus alkoholiziranosti – nova dejstva – dokazni predlogi
Pritožnica kot pomembno okoliščino izpostavlja, da ji je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti šele 28 minut po zaustavitvi, vendar ta okoliščina za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembna, oziroma ji je lahko le v korist, glede na splošno znano dejstvo, da se alkohol iz krvi tudi izloči.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZPP člen 213, 213/2, 287.
bolniški stalež
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo po odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela ter mu je bila priznana pravica do premestitve z omejitvijo opravljanja del izven prometa, je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, neutemeljen.
Od uveljavitve ZUJF dalje ni več pravne podlage za zmanjšanje oziroma odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da mu toženec ta dolg odpiše, neutemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1, 238, 238/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob izteku odpovednega roka je bila tožnica v bolniškem staležu, zato ji je v skladu z 3. odstavkom 116. člena ZDR delovno razmerje lahko zakonito prenehalo šele z dnem, ko se je vrnila na delo, oziroma ko bi se morala vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5. ZPP člen 318, 318/4.
zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zahtevek za priznanje podpisa za svojega – sklepčnost tožbe – neodpravljiva nesklepčnost
Iz tožbenih navedb jasno izhaja, da predmetna tožba ni bila vložena, ker toženec ne bi želel izstaviti za tožničino vknjižbo potrebnega zemljiško-knjižnega dovolila, ampak zato ker noče overiti svojega podpisa. Kljub temu je tožnica postavila zahtevek, ki bi glede na svojo vsebino prišel v poštev, če toženec ne bi hotel izstaviti zemljiško-knjižnega dovolila, ki pa je glede na tožbene trditve neodpravljivo nesklepčen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je dolžnik podal v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je prepozen, saj je že izvršilno sodišče upoštevalo v predlogu za izvršbo uveljavljen dogovor krajevne pristojnosti in skladno s tem pravnomočno odločilo, katero sodišče je pristojno za odločanje o zahtevku.
Če sodišče šteje, da je stvarno in krajevno pristojno, s sklepom ne zavrne ugovora, temveč nadaljuje s postopkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075429
URS člen 26. SPZ člen 75, 99. OZ člen 179.
vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanje
Ni razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
obveznost glavnega dolžnika in poroka - solidarna zaveza - samostojna tožba - nujno sosporništvo - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - poznejša sodba - izogib nevarnosti izvršbe zoper oba solidarna dolžnika
Nevarnosti, da bi tožeča stranka (na procesno dopusten način) dosegla (materialnopravno nedopustno) izvršbo zoper oba solidarna dolžnika v celoti, se izogne z ustreznim oblikovanjem izreka v kasnejši pravdi. Sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta – sklepčnost nadzornega sveta – imenovanje novih članov – pravni interes za pritožbo
Ker je nadzorni svet nasprotnega udeleženca postal popoln in sklepčen, predlagatelja nimata več pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo tisto, kar sta s predlogom zasledovala, že doseženo, kar pomeni, da četudi bi s pritožbo uspela, od nje ne bi imela nikakršne pravne koristi.
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Določba splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja, da zavarovalni primer nastopi, če zavarovanec utrpi postkomocijski sindrom po pretresu možganov, ki je ugotovljen v bolnišnici v prvih 24 urah po nezgodi, ni nejasna, zato je ni treba razlagati v korist šibkejše stranke (zavarovanca). Takšna določba tudi ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja oziroma pretirano stroga do zavarovanca, zato ni nična.
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1,18/2, 236, 236/1, 236/1-1, 285e, 285e/1.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – obvestila CSD – priviligirana priča
Med obvestila, ki jih je treba izločiti iz spisa skladno z določbo tretjega odstavka 83. člena ZKP, spadajo tudi obvestila, ki so jih organom za notranje zadeve dale zunanje sodelavke centra za socialno delo, ki so bile v obtoženčevo in oškodovankino družino poslane po nalogu CSD, oškodovanka pa se je kot privilegirana priča iz 1. točke prvega odstavka 236. člena ZKP odrekla pričevanju.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - materialno procesno vodstvo - aktivna vloga sodnika
Ker ZPP zahteva aktivno vlogo sodnika v pravdnem postopku, je nesprejemljiva zavrnitev lastninskega zahtevka, katerega predmet je cela parcela, z argumentom, da priposestvovanega dela sporne nepremičnine opisno ni mogoče določiti, angažiranja izvedenca geodetske stroke pa tožeča stranka ni predlagala.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – običajen rok izpolnitve – trditveno breme upnika v zvezi z običajnim rokom izpolnitve
Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.
vročanje – fikcija vročitve – tek rokov – iztek roka za dvig pisanja na nedeljo
Ker prvo toženka izpodbijane sodbe v roku ni dvignila, je v skladu s 4. odstavkom 142. člena dne 12. 3. 2012 nastopila fikcija vročitve. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije bi sicer potekel že z iztekom 11. 3. 2012, ker pa je bil ta dan nedelja, se je vročitev v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP štela za opravljeno s potekom prvega prihodnjega delavnika, tj. z iztekom 12. 3. 2012.
Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – sobodajalec – pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka, ki je po podatkih AJPES registrirana kot „sobodajalec“, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. točke 1. odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih, niti ni samostojni podjetnik posameznik.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059992
ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 393. OZ člen 46, 46/1, 46/2.
izpodbijanje sodne poravnave – izredno pravno sredstvo – zmota – opravičljiva zmota – določitev meje
Sodna poravnava, ki se izpodbija, je bila sklenjena v nepravdnem postopku za določitev meje. Čeprav se pravno sredstvo, s katerim se lahko doseže razveljavitev sodne poravnave, imenuje “tožba“ za razveljavitev sodne poravnave, je to izredno pravno sredstvo. Ne gre za samostojno tožbo, pač pa postopek v okviru nepravdnega postopka za določitev meje.
Predlagatelj sodno poravnavo izpodbija, ker da je bila sklenjena v zmoti. Napake volje, kamor sodi zmota, se presojajo po pravilih OZ in mora predlagatelj, da bo lahko uspel s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, zatrjevati in dokazati, da je bil v bistveni in opravičljivi zmoti. Tudi, če je stranka v bistveni zmoti, lahko doseže razveljavitev poravnave le, če dokaže, da je pri njeni sklenitvi ravnala s potrebno skrbnostjo.