plačilo avtorskega honorarja – neupravičena obogatitev – dela tujih avtorjev – uporaba Pravilnika – način izračuna honorarja – uporaba tujega prava
Avtor se uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove.
Tudi v primeru, če med avtorsko organizacijo in uporabnikom ni sklenjene pogodbe za plačilo avtorskega honorarja, je podlaga za plačilo v določbi 81. člena ZASP.
Repertoar sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
zapuščinski postopek – stranke postopka – vročitev sklepa o dedovanju
Kot stranke postopka se štejejo tudi tiste osebe, ki so uveljavljale kakšno pravico iz zapuščine oziroma iz naslova dedovanja, čeprav jim ta pravica s sklepom o dedovanju ni bila priznana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079041
OZ člen 131, 133, 133/3, 133/4.
zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – povrnitev škode – opravljanje splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme – nedoločen tožbeni zahtevek – sklepčnost – razpravno načelo
Upravičeni ukrepi za preprečitev nastanka škode se lahko zahtevajo samo v primeru obstoja škode, ki presega običajne meje.
sklenitev pogodbe – darilna pogodba – posojilna pogodba – pogodbena volja strank – namen pogodbe – izjavljena volja – teorija volje – teorija izjave – soglasje volj
Toženka je na naroku izpovedala, da je sama napisala, da je denarna sredstva prejela kot posojilo, po navodilih tožeče stranke ter da dejansko ni hotela, da gre za posojilo, vendar pa ni podala nobene trditve, da je tožniku to tudi povedala. Zato je važna le ugotovitev, da je tožnik sprejel izjavo toženke, da si od njega izposodi denarna sredstva, saj je za ugotavljanje obstoja soglasja volj odločujoča izjavljena volja, ter ne morebitna zamolčana drugačna volja.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družine – krog oseb, katerih premoženjsko stanje se ugotavlja
Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih. Pri prosilcih z družinskimi člani je pravnorelevanten kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine.
zavarovanje terjatve – predhodna odredba – objektivna nevarnost za poplačilo terjatve – podatki iz izkaza poslovnega izida
Zgolj podatki iz izkaza poslovnega izida tožene stranke za leto 2012 o tem, koliko čistih prihodkov od prodaje je tožena stranka realizirala v letu 2012 in koliko dobička iz poslovanja ter čistega dobička obračunskega obdobja je imela, sami po sebi še ne dokazujejo, da je tožena stranka kadarkoli zmožna poplačati terjatev tožeče stranke.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza – vpis plombe v zemljiško knjigo - zaznamba spora - publicitetni učinek – razpolaganje z nepremičnino - pasivna legitimacija
Sama vložitev predloga za zaznambo spora še ne predstavlja protipravnega ravnanja šestindvajseto tožene stranke. Vzročna zveza med ravnanjem šestindvajseto tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana. Vpisana plomba ni ovirala pravnega razpolaganja s tožnikovo nepremičnino, na možnost oddaje nepremičnine v najem pa sploh ni mogla vplivati. Zaznamba spora ima le publicitetne učinke, ki na pravno razpolaganje z nepremičnino neposredno ne vplivajo.
Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079031
ZPP člen 8, 45, 45/3, 254, 337. ZOR člen 26, 56. ZZK člen 243, 244, 245.
izbrisna tožba – ničnost pogodbe – neobstoječa pogodba – izročilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – sklenitev pogdobe s strani poslovno nesposobne osebe - dokazna ocena
Le poslovno sposobna stranka lahko izjavi pravno relevantno voljo za sklenitev pogodbe, to je pogoj, da pogodba sploh nastane. Pogodba, ki jo „sklene“ poslovno nesposobna oseba sploh ni nastala – pogodba je neobstoječa oziroma nična.
asignacijska pogodba – zakoniti zastopnik – vodja gradbišča
Dejstvo, da je navedeno pogodbo podpisal (parafiral) L. U., četudi kot vodja gradbišča in zatrjevan podpisnik ostalih pogodb o asignaciji, ni odločilno oziroma pravno pomembno, saj nesporno (neosporavano) L. U. ni bil niti zakoniti zastopnik toženca niti pooblaščen za tako ravnanje.
Za izdajo zamudne sodbe zadostuje, da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo v tožbi navedenim dejstvom in ni potrebno, da so v tožbi navedena dejstva potrjena (dokazana) s tožbi priloženimi dokazi.
V primeru ničnosti pogodbe se vrnitev danega (restitucija – vračanje lastninske pravice na nepremičnini) lahko uveljavlja le z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (tožnica bi morala vložiti izbrisno tožbo – predmetna tožba to ni). Zahtevek za izročitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo (zemljiškoknjižno dovolilo), kot ga uveljavlja tožnica, pa predpostavlja obstoj veljavnega pravnega posla (neizpolnjenega v delu obveznosti prenesti na drugo pogodbeno stranko lastninsko pravico na nepremičnini).
Z zastaranjem preneha pravica (upravičenje) zahtevati (zahtevek), ne pa pravica sama (kljub zastaranju lahko dolžnik obveznost izpolni in je izpolnitev veljavna).
skupno premoženje – določitev deležev – prispevek zakonca
Pravno neupoštevne so pritožbene navedbe toženca, da je imel v obdobju pridobitve stanovanja, ki predstavlja njuno skupno premoženje, večje dohodke, kar je razvidno iz določitve deležev v menjalni pogodbi. Pri določanju deležev se upošteva ne samo prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
izločitveni zahtevek potomca - izločitev v korist potomcev
Premoženje, ki ga izloča potomec, se ne bo izločil iz zapuščine, temveč iz zapustnikovega premoženja. Zahtevek bo utemeljen, če bo upravičenec izkazal, da je v času skupnega življenja z zapustnikom s svojim delom, ali kako drugače pomagal pri povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, in če je zapustnik imel ob smrti premoženje.
V katero konkretno premoženje zapustnika je zapustnikov potomec vlagal delo in zaslužek, ni odločilno. Zapustnikov potomec zahteva le, da se vrednostno ocenijo vsi njegovi prispevki k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja v času skupnega življenja z zapustnikom, in da se v navedenem obsegu ta prispevek v obliki alikvotnega dela izloči iz zapustnikove premoženja, ki tudi ne bo spadal v zapuščino.
spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki - zavrnitev dokaza z izvedencem - dokazna ocena
Ocena, ali je priča, ki je bila zaslišana v kazenskem postopku, povedala po resnici, sodi v dokazno oceno dejanskega stanja kaznivega dejanja, ki ga obravnava sodišče, in je zato za oceno verodostojnosti priče pristojno sodišče. V obravnavani zadevi bi naj, kot predlaga pritožba, verodostojnost oškodovank ocenil izvedenec pedopsiholog, a je takšen predlog, ker to sodi v njegovo pristojnost, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Obdolženčevo ravnanje, ko je oškodovanki otipaval pod majico, po spolovilu in prsih ter poljubljal po obrazu, na oškodovanko A.P. pa je še legel, pred tem pa njo in sebe slekel, so nedvomno dejanja, katerih cilj je bil spolno vzdraženje in zadovoljevanje spolnega nagona obdolženca in za takšen zaključek sodišče prve stopnje ni potrebovalo mnenja izvedenca psihiatrične stroke.
povrnitev pravdnih stroškov – solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Pritožniki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, kar pomeni, da so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Tudi, če je sodišče tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, to ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da je tožeča stranka z zahtevkom zoper vse tri pritožnike uspela in to v celoti.
zavrženje predloga za začetek postopka prisilne likvidacije - predujem za kritje začetnih stroškov kot procesna predpostavka za začetek postopka prisilne likvidacije
ZFPPIPP v 421. členu določa, katera pravila stečajnega postopka oziroma postopka zaradi insolventnosti, ki jih ureja, se smiselno uporabljajo za prisilno likvidacijo. Med njimi ni določbe 233. člena ZFPPIPP, ki določa obveznost plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, vendar ne brez razloga.