ZGD-1 člen 501, 501/1, 501/3, 502. ZSReg člen 31, 34, 34/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/2.
pogoji za vpis izključitve družbenika - družbena pogodba – predpisan postopek izključitve
Če postopka izključitve družbena pogodba ne določa, ne pomeni, da izključuje možnost izključitve družbenika iz družbe, pač pa le to, da se v takem primeru lahko doseže izključitev družbenika le v sodnem postopku s tožbo, izbris družbenika pa na podlagi pravnomočne sodbe o izključitvi.
povračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dokazilo o sklenjenem pravnem poslu – dokazovanje
Namen ZVVJTO-C je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.
Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravnoposlovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika.
vlaganje v tujo nepremičnino – solastninska pravica – nova stvar – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – skupno premoženje
Glede na obseg vlaganj tožnice in prvotoženca v hišo v lasti toženih strank v trajanju njune življenjske skupnosti, tožnici na hiši ne pripada solastninska pravica, ker z vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar. Tožnica tudi ni dokazala, da bi obstajal dogovor, da bo tožnica na podlagi skupne gradnje s prvotožencem pridobila solastninsko pravico na hiši. Tožnica je upravičena le do plačila terjatev do prvotoženca iz naslova skupnega premoženja, do drugotoženca pa na podlagi neupravičene obogatitve.
Dela sorodnikov prvotoženca pri adaptaciji podstrešja, ki predstavlja njegovo posebno premoženje, ni moč šteti kot delo, s katerim se je povečevala vrednost skupnega premoženja.
izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pristranskost sodnika – materialno procesno vodstvo – načelo ekonomičnosti – izločitev izvedenca – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.
Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.
OZ člen 54, 54/1, 80, 619, 637, 637/1, 633, 633/1.
podjemna pogodba - pooblaščenec za sklepanje poslov - ugovor nepravilne izpolnitve - jamčevalni ugovor - grajanje napak
Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.
izpodbojna tožba – materialno procesno vodstvo – spor majhne vrednosti – medsebojno zapiranje obveznosti
Iz vsebine pogodb o prevzemu dolga in navedb upravitelja v otvoritvenem poročilu izhaja, da je stečajni dolžnik dolg prevzel in poravnal v okviru medsebojnega zapiranja terjatev tožeče stranke in stečajnega dolžnika tako, da je ob tem prenehal tudi dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Sodišče je zato pravilno presodilo, da objektivni pogoj izpodbojnosti ni podan, saj se je z izpodbijanimi dejanji sicer zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika, hkrati pa so se v enaki višini znižale njegove obveznosti do tožeče stranke, kar pomeni, da je čista vrednost njegovega premoženja ostala enaka.
Sodišče prve stopnje z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi tožeča stranka na podlagi njegovega poziva dodala trditveno podlago za uporabo drugega materialno pravnega določila
Načelo pogodbene discipline udeležencem obligacijskega razmerja nalaga dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.
ZVEtL člen 24, 24/1, 24/1–5, 24/2. ZFPPIPP člen 310, 313.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni interes – zavrženje predloga - priznanje izločitvene pravice predlagateljem v stečajnem postopku nasprotnega udeleženca
Predlagatelji uveljavljajo postopek po ZVETLu tudi kot uveljavitev lastninske pravice, ki jim v stečajnem postopku nasprotne stranke prinese izločitveno pravico in s tem možnost vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik.
Dokler stečajni upravitelj oziroma dolžnik ne prizna izločitvene pravice predlagateljem, ti pa še niso vpisani v zemljiško knjigo po ZVETLu, imajo predlagatelji pravni interes po 24. členu ZVETL za dokončanje postopka, saj gre za vprašanje njihove lastninske pravice na posameznih delih stavbe.
spor majhne vrednosti – opozorilo na posledice opustitve vložitve pripravljalne vloge – kršitev pravice do izjave
Ker toženec ob vročitvi prve pripravljalne vloge v sporu majhne vrednosti ni bil opozorjen na omejitve v zvezi z navajanjem novih dejstev in predlaganjem novih dokazov, sodba pa je bila izdana brez izvedbe obravnave, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
mandatna pogodba – poročilo mandatarja o stanju poslov – obračunavanje storitev mandatarja
4. člen Pogodbe v skladu z načelom dispozitivnosti nadomešča 772. člen OZ. Udeleženci obligacijskih razmerij lahko namreč uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – vsebina napotitvenega sklepa
Prekinitev postopka in napotitev na pravdo je potrebna le, če gre za spor med dediči, ne pa med dediči in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
Stranke zapuščinskega postopka oziroma na pravdo napoteni dediči niso vezani na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato lahko tožbeni zahtevek lahko postavijo tudi glede dejstev, ki v njem še niso bila zajeta.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
vrednost spornega predmeta – pritožba zoper končno odločbo – izpolnitev tožbenega zahtevka – pravočasnost umika tožbe – plačilo stroškov postopka
Odločitev o določitvi vrednosti spornega predmeta se lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo, ki jo v obravnavanem primeru predstavlja sklep o ustavitvi in stroških postopka.
Tožeča stranka do vpogleda v zemljiško knjigo, ki ga je opravila zaradi priprav na glavno obravnavo, ni mogla vedeti, da je njen tožbeni zahtevek izpolnjen, zato ji, kljub temu da je od s tožbenim zahtevkom zahtevanega vpisa v zemljiško knjigo do umika tožbe minilo štiri mesece, ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknila takoj, ko je bil zahtevek izpolnjen.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko stanje predlagatelja - likvidnostno stanje - zmožnost plačila sodnih taks - odložitev plačila sodne takse
Dolžnik je glede na vrednost svojega premoženja sicer zmožen plačati sodno takso v višini 12,00 EUR, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča v posledici blokade obeh odprtih transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, dolžnik sodne takse ni zmožen poravnati takoj.
notarski zapis - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme v zvezi s spremenjeno terjatvijo po izvršilnem naslovu - valutna klavzula - primernost izvršilnega naslova - zapadlost terjatve
Če upnik izterjuje terjatev, ki je po valuti ali višini drugačna od navedene v izvršilnem naslovu, je njegova dolžnost v predlogu za izvršbo terjatev natančno opredeliti, tako da lahko sodišče preizkusi skladnost predloga z izvršilnim naslovom. Ob pomanjkljivem predlogu za izvršbo, predvsem v zvezi z valutno klavzulo v izvršilnem naslovu, breme trditev in dokazovanja neutemeljenosti izterjave terjatve v višini po predlogu, kljub drugemu odstavku 53. člena ZIZ, ob vložitvi ugovora še ni moglo biti na strani dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079025
ZPP člen 214. OZ člen 243.
finančni leasing – odstop od pogodbe – obseg odškodnine – ukrepi za zmanjšanje škode – trditveno in dokazno breme o prenizko doseženi kupnini za prodano vozilo
Trditveno in dokazno breme, da tožnica kot oškodovanka ni storila vseh razumnih ukrepov, da bi zmanjšala višino škode, je na tožencu. V zvezi s tem je toženec ugovarjal le, da je iztržek od prodaje vozila prenizek in ne predstavlja tržne vrednosti za tovrstno vozilo, v tem okviru pa je treba obravnavati tudi toženčev ugovor, da so previsoko obračunani stroški odvzema vozila. S takšnimi pavšalnimi navedbami pa toženec ni podal zadostnih trditev o okoliščinah, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo, ali je tožnica storila vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo.
Ker ugotovitve o obstoju zavarovalnega kritja sodijo v podlago zahtevka, bi se morala vmesna sodba izreči o toženkinem ugovoru, da povrnitev uveljavljanih stroškov s pogodbo ni bila dogovorjena.
Tožeča stranka je s H. poslovala zgolj na podlagi predložene dokumentacije, identitete pogodbenika, s katerim je sklepala pogodbo o leasingu, pa ni preverjala. Glede na to, da se s sklepanjem tovrstnih poslov tožeča stranka poklicno ukvarja in da na tem področju večkrat prihaja do zlorab in sporov, je ona tista, ki bi z večjo skrbnostjo – skrbnostjo dobrega strokovnjaka – goljufijo lahko preprečila.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.