OZ člen 54, 54/1, 80, 619, 637, 637/1, 633, 633/1.
podjemna pogodba - pooblaščenec za sklepanje poslov - ugovor nepravilne izpolnitve - jamčevalni ugovor - grajanje napak
Pravica zahtevati odpravo napake oziroma se z ugovorom upirati plačilu opravljenega dela je mogoča le ob predpostavki, da je naročnik izvajalca pravočasno obvestil, da ima delo napako in zahteval njeno odpravo. Za sklepčnost ugovora nepravilne izpolnitve bi tožena stranka tako morala med drugim navesti, kdaj je poročilo tožeče stranke prejela in ga pregledala, kar bi omogočilo preizkus, ali je zatrjevane napake pravočasno grajala in zahtevala njihovo odpravo.
povračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dokazilo o sklenjenem pravnem poslu – dokazovanje
Namen ZVVJTO-C je bil razširiti podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti, saj se je izkazalo, da marsikateri subjekt ne more predložiti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj.
Četudi pogodba o graditvi ni bila sklenjena preliminarno, je do pravnoposlovnega odnosa zagotovo prišlo ob prevzemu zgrajenega omrežja v uporabo, saj nasprotna udeleženka izgradnje in uporabe telekomunikacijskega omrežja ne zanika.
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
smrtovnica – javna listina – neresničnost v podatkov v smrtovnici – trditveno in dokazno breme
Smrtovnica je javna listina, iz katere izhajajo podatki o smrti določene osebe, in drugi podatki, ki so pravno relevantni za obravnavanje zapuščine umrle osebe, med njimi tudi sorodstvena razmerja zapustnika s potencialnimi dediči. Pritožnica bi morala izpodbiti domnevo, da sodedinja ni zapustnikova sestra, temveč le polsestra, česar pa zgolj z navedbo dejstva, ki nasprotuje v smrtovnici navedenemu dejstvu (da je sestra), ne more uspeti. Za vsako dejstvo, ki nasprotuje že ugotovljenemu ali domnevanemu dejstvu, je namreč treba predlagati (nasproten) dokaz.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - ničnost notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi
Izvršilno sodišče ne more presojati domnevne ničnosti dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij, ki naj bi bil podlaga kasnejšemu (zatrjevano ničnemu) notarskemu zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ter ustanovitvi skupne hipoteke, ki predstavlja izvršilni naslov. Neposredno izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, za katerega velja, da je sodišče nanj vezano, zato je mogoče samo v pravdnem postopku izpodbijati vsebinsko pomanjkljivost notarskega zapisa ali uveljavljati morebitne napake volje strank.
640. člen OZ ne ureja izračuna absolutnega zneska znižanja plačila, temveč le izračun deleža (odstotka), po katerem se plačilo zniža. Znesek, za katerega se plačilo zniža, pa se izračuna tako, da se višina, ki predstavlja vrednost stanovanja, pomnoži z deležem (odstotkom) sorazmernega znižanja plačila.
Inštitut izločitve dokazov je pravno sredstvo v primerih zlorabe policijskih pooblastil in kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku. V primeru, ko oseba podaja kazensko ovadbo zoper določeno osebo in pri tem predloži tudi dokaze, ki so kasneje uporabljeni v postopku zoper prijavitelja, policisti prijavitelja niso dolžni poučiti o pravicah, ki jih ima obdolženec (osumljenec). Predloženi dokazi se lahko uporabijo v postopku zoper prijavitelja. Ni namreč podan privilegij zoper samoobtožbo, saj prijavitelj še ni bil osumljenec niti ni sebe prijavil kot storilca kaznivega dejanja, sum zoper njega pa se je pojavil šele ob preiskavi kaznivega dejanja, ki ga je naznanil (podal) zoper določeno osebo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074652
SPZ člen 42. OZ člen 6, 6/2. ZPSPP člen 31. ZPP člen 154, 154/2, 157, 213.
sklenitev pogodbe za odkup nepremičnin – pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe – publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo – vpliv obstoja najemnega razmerja – posredna posest – skrbnost dobrega strokovnjaka – stroški – delna pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Pridobitelj pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s sodno odločbo v trenutku, ko odločba postane pravnomočna – ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice pa ima v tem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. To pomeni, da je s pravnomočnostjo delne sodbe na podlagi pripoznave tožnica postala lastnica navedenih nepremičnin in je tega dne pridobila tudi posredno posest navedenih nepremičnin, katere ima v neposredni posesti najemnik. Najem namreč ne preneha, če pridobi kdo drug z nakupom ali kako drugače od najemodajalca lastninsko pravico ali pravico uporabe na poslovni stavbi oziroma na poslovnem prostoru. V takem primeru stopi pridobitelj v pravice in obveznosti .
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka; izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – compensatio lucri cum damno
Kot samostojna kulturna delavka tožnica vtožuje izpadli zaslužek in izgubljeni dobiček. V primeru, da dokaže, da bi v času bolniške prejela zneske od rednih poslovnih strank, ji gre odškodnina za izgubljeni zaslužek. Pred tem pa bo tudi treba ugotoviti, ali je bila socialno zavarovana in ali je v času bolniške prejemala dohodke in nadomestila bolniškega staleža (compensatio lucri cum damno).
vznemirjanje lastninske pravice – služnost poti – prenehanje služnosti – omejitev služnosti – odločanje v mejah tožbenega zahtevka – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost služnosti – bistveno spremenjene okoliščine – opis prostorskih meja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je namesto zahtevane ukinitve služnosti to zgolj omejilo.
Kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba v izreku sodbe natančno opisati prostorske meje stvarne služnosti.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – vsebina napotitvenega sklepa
Prekinitev postopka in napotitev na pravdo je potrebna le, če gre za spor med dediči, ne pa med dediči in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
Stranke zapuščinskega postopka oziroma na pravdo napoteni dediči niso vezani na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato lahko tožbeni zahtevek lahko postavijo tudi glede dejstev, ki v njem še niso bila zajeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074091
ZOR člen 376, 376/1, 383.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska škoda – zastaranje – začetek teka zastaranja – zadržanje zastaranja – neustaven zakon – trditveno in dokazno breme - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Škoda in njen obseg sta bila tožniku znana najkasneje takrat, ko mu je bila vročena odločba o ponovni prijavi v register stalnega prebivalstva RS, zato je tedaj začelo teči zastaranje.
Dokaza s postavitvijo izvedenca alkoholometrične stroke ni bil potreben, saj ne bi prispeval k ugotovitvi pravno pomembnih dejstev, zato ga je sodišče utemeljeno zavrnilo.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 44, 44/3, 44/3-2. ZGD-1 člen 390, 391, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 502, 502/1. ZSReg člen 10, 10/1.
predlog za izbris družbenika - vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - družbena pogodba
Iz skupščinskega sklepa subjekta vpisa izhaja, da je bil družbenik J. M. izključen iz družbe, na podlagi predhodno izvedenega postopka, kot je predpisan v Pogodbi o ustanovitvi. Registrsko sodišče preizkuša predlog za vpis spremembe družbenika zaradi izključitve le v tem obsegu. Zato so pritožbene trditve, da v skupščinskem sklepu ni izkazano, da bi družbenik storil kršitev, zaradi katere je bil izključen, za odločitev o pritožbi nepomembne.V kolikor družbenik ni soglašal s skupščinskim sklepom, bi ga moral izpodbijati v rednem sodnem postopku.
ZSReg člen 33, 36, 36/1, 36/3. ZGD-1 člen 332, 332/3.
postopek prisilne poravnave - sprememba osnovnega kapitala - sprememba statuta - učinkovanje vpisa spremembe statuta
Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074655
ZPP člen 185. ZPSPP člen 11.
ničnost najemne pogodbe – lastninska pravica na poslovnem prostoru – sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje svojo odločitev, da je najemna pogodba nična, utemeljuje na določbi 11. člena ZPSPP. Ta določa, da lahko občani oddajajo v najem poslovne stavbe oziroma poslovne prostore, če imajo na njih lahko lastninsko pravico. Iz navedene določbe ne izhaja, da bi najemodajalec moral biti lastnik poslovnega prostora. Navedeno je le, da mora obstajati možnost, da na poslovnem prostoru takšno pravico pridobi.
Besedna zveza „dokončna ureditev razmerja med strankama“ se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga sporna razmerja med strankama.
vabilo na zapuščinsko obravnavo – vsebina vabila - obseg zapuščine – čista vrednost zapuščine – stanje na dan zapustnikove smrti
Če ugotavlja sodišče vrednost čiste zapuščine zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.
Ker je sodišče ugotovilo stanje na zapustničinem bančnem računu v trenutku izdaje sklepa o dedovanju, ne pa v času njene smrti, je dejansko stanje glede obstoja zapuščine ostalo nepopolno ugotovljeno. Če sodišče ugotovi, da je stanje na računu negativno ali ničelno, do dedovanja ne more priti.
Kadar sodišče postopek na prvi stopnji konča z nemeritorno odločbo in torej o predmetu v sporu vsebinsko ne odloča, o pravnomočno razsojeni stvari ne moremo govoriti.