pravdni stroški – uspeh strank - računanje uspeha ločeno po temelju in po višini - vrednost spornega predmeta ob združitvi zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavo - nagrada pooblaščencu
Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.
Računanje uspeha ločeno po temelju in po višini ni primerno. Ker je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, je, kljub temu da je tožnik temelj zahtevka uspel dokazati, potrebno odločiti, da z zahtevkom ni uspel.
dodatna dela - ustna pogodba - aneks k pogodbi – pisna oblika
Ureditev javnega naročanja je zahtevala, da se je v gradbeno pogodbo zapisalo tudi določilo 19. člena pogodbe, ki je povzelo zakonsko ureditev glede naročanja in plačevanja poznejših (dodatnih) del in ne gre za enostransko pogodbeno določilo, ki naj bi ga drugotožena stranka kot naročnik vsilila tožeči stranki kot naročniku, kot poskuša prikazati pritožba, pri čemer pozablja način, kako je prišlo do sklenitve pogodbe. Ustno sklepanje pogodb je po tej ureditvi ravno zaradi navedenih razlogov nedovoljeno in celo razlog ničnosti.
Zaradi izostanka pisnega naročila za dodatna dela in ne sklenjenega pisnega aneksa k pogodbi je tožeča stranka prevzela riziko neplačila za dodatna dela, če jih je tudi izvedla. Prav tako tožeča stranka ne more terjati plačilo dodatnih del do drugotožene stranke iz naslova obogatitve po 190. členu OZ, saj bi to pomenilo obid ureditve po ZJN-2, glede pisnosti vseh naročil tudi glede dodatnih del pri gradbenih pogodbah in obid jasnega pogodbenega določila, da je potrebno vsa dodatna dela naročiti pisno in za nje skleniti pisni aneks k pogodbi.
Ker tožnik ni verjetno izkazal, da tožena stranka iz kupoprodajne pogodbe do njega nima več nobene terjatve in posledično tudi ne verjetnosti terjatve na izročitev menice, izkaz verjetnosti terjatve pa je po prvem odstavku 272. člena ZIZ ena od predpostavk, ki mora biti izpolnjena za izdajo začasne odredbe, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
spor o obsegu zapuščine – povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
Če v sporu o obsegu zapuščine, četudi zahtevek meri na povečanje obsega zapuščine, niso zajeti vsi dediči, ni tožena prava stranka in posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0063551
ZPP člen 182, 182/3. ZGD-1 člen 498, 498/1, 499, 499/1. ZFPPIPP člen 14.
posojilo družbi namesto lastnega kapitala – vračilo posojila – gospodarska kriza podjetja – izvedenec finančno ekonomske stroke – eventualna kumulacija – sprememba tožbe
Ker sta bila že uvodoma s tožbo postavljena dva tožbena predloga – izpodbojni, podrejeno pa dajatveni (t. i. eventualna kumulacija) – za katera je tožeča stranka ponudila tudi ustrezno trditveno in dokazno podlago, o spremembi istovetnosti ne moremo govoriti.
Ali je tožena stranka (družbenik) dala tožnici posojila v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lasten kapital, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo s pomočjo meril, ki kažejo na gospodarsko krizo podjetja – to so merila, ki jih v svojem 14. členu določa ZFPPIPP.
Verjeten obstoj terjatve v sporih zaradi motenja posesti je izkazan, če tožnik oz. predlagatelj začasne odredbe verjetno izkaže, da je upravičen do posestnega varstva določene vsebine.
S predlagano začasno odredbo tožnik ni zahteval lastnega električnega priključka, temveč zgolj takšno ravnanje oz. opustitve toženk, ki bi zagotovile dobavo električne energije v njegovo stanovanje v zgornji etaži hiše na enak način, kot je potekala, preden je prišlo do odklopa s strani dobavitelja električne energije. Presojati je zato potrebno vsa ravnanja oz. opustitve toženk skupaj kot celoto, ne vsako posebej.
zdravljenje brez privolitve – prisilna hospitalizacija
Pritožbeno sodišče glede prošnje udeleženke za ponovno obravnavo in drugačno obliko obravnave v pritožbi opozarja, da jo je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu opozorilo na upravičenja po 69. členu ZDZdr, to je da se zadržana oseba lahko premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po ZDZdr, ne glede na sodno odločitev.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079011
SPZ člen 49, 141, 143. ZTLR člen 33. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 65.
nedopustnost izvršbe – originalna pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – sporazum o delitvi skupnega premoženja – zemljiškoknjižno dovolilo – vknjižba lastninske pravice – zaznamba črne gradnje – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje – pridobitev hipoteke z odločbo sodišča – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožnica in razvezani zakonec sta glede sporne nepremičnine sklenila pravni posel (sporazum o delitvi skupnega premoženja), ki izkazuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo tožnici za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnica pa ima sporne nepremičnine v posesti, zato so določena stvarno pravna upravičenja s sklenitvijo pogodbe prešla na tožnico, s čimer je tožnica izkazala stvarno pravna upravičenja, ki preprečujejo izvršbo. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071673
SPZ člen 99, 217, 218, 219. ZIZ člen 212. OZ člen 269.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - tožba na ugotovitev služnosti - nastanek služnosti - originarna pridobitev stvarne pravice - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - načelo najmanjše obremenitve - varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – obrazloženost odločbe - sodni penali
Vsebino služnosti določa način njenega izvrševanja. Ta pa ni odvisen zgolj od sredstev, s katerimi se je izvrševala, ter od trase poti, ki se je uporabljala, temveč tudi od potreb gospodujočega zemljišča. Če so se te po poteku priposestvovalne dobe bistveno spremenile tako, da vplivajo na način izvrševanja služnosti, je mogoče nuditi sodno varstvo zgolj za takšno vsebino služnosti, kakršna je bila priposestvovana. Načelo restrikcije namreč lastniku gospodujoče stvari nalaga izvrševanje služnosti na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Eno izmed pravil, ki se je oblikovalo v teoriji in sodni praksi in pojasnjuje načelo najmanjše obremenitve, pa je tudi tisto, ki določa, da nove potrebe gospodujočega zemljišča nimajo za posledico razširitve služnosti.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – zavarovanje denarne terjatve – nedopusten vpliv na izvršilni postopek – zadržanje kupnine na računu sodišča – prepoved razpolaganja s kupnino
Pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek izvršilnega postopka, ki že teče pred izvršilnim sodiščem. Na tek izvršilnega postopka je mogoče vplivati samo s sredstvi, ki jih omogoča ZIZ, kamor pa začasna odredba, izdana v pravdnem postopku ne sodi.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 53, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 80, 212.
procesna legitimacija - sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe - sprememba osebe - obstoj procesnih predpostavk - razpravno načelo - izvršilni naslov - sporazum o zavarovanju terjatve - opredelitev terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme
Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.
Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je mogoče navajati pomisleke in jih razgrajevati do najmanjših podrobnosti, a to še ne pomeni, da mora sodba (predvideti in) odgovoriti na vsakega od teh možnih pomislekov, niti da neupoštevanje vsakega takega pomisleka zahteva ponovno dokazno oceno.
Še posebej v primerih, ko pravdni stranki o obstoju ključnega dejstva zastopata nasprotni tezi in sta vir neposrednih dokazov le izpovedbi pravdnih strank, prav od zaključka o dokazanosti tega dejstva pa je odvisen izid pravde, mora biti dokazna ocena razčlenjena in mora vključevati ne le izpovedbi pravdnih strank, ampak tudi oceno celote procesnega dogajanja.
dokazovanje insolventnosti - predlog za začetek stečajnega postopka – dokazno breme - razjasnjevalna dolžnost sodišča
V primeru, da predlagateljica vloži predlog za začetek stečajnega postopka, ki ne temelji na kateri od v zakonu določenih domnev in poda pomanjkljive trditve in dokaze o obstoju insolventnosti, mora računati, da sodišče ne bo ravnalo tako, kot je to naredilo v primeru prava neuke stranke v zadevi, na katero se sklicuje predlagateljica, in da je sodišče (po tem, ko je vložila le z nekaj stavki utemeljen predlog za začetek stečajnega postopka) ne bo pozivalo, da ustrezno dopolni svoje nepopolne navedbe in predloži manjkajoče dokaze.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka – predujem – brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za odlašanje z odločitvijo. 5. odstavek 233. člena ZFPPIPP namreč jasno določa, da mora sodišče v 8 dneh po poteku roka za dopolnitev predloga, če predlog ni bil dopolnjen v roku 15 dni, zavreči predlog za začetek stečajnega postopka.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja – napotitev na pravdo – nevložitev tožbe – ustavitev zapuščinskega postopka
Zapustnikovo premoženje je predpostavka zapuščinskega postopka. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da na pravdo napoteni dediči navedene tožbe niso vložili. Pritožnik prav tako ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da zapustnica ni imela (drugega) premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. Ustavitev postopka je tako pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076722
ZPP člen 154, 154/1, 154/4, 161, 161/3, 184, 184/2, 214, 214/1. OZ člen 186, 186/4.
omejitev teka zamudnih obresti – odločba ustavnega sodišča – odškodnina – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – degradacija okolja – dokazna ocena – istovetnost tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sodba v kazenski zadevi – stroški postopka – stroški izvedenca – uspeh strank – okoliščine primera – nerazdelna odgovornost plačila pravdnih stroškov – priznano dejstvo – omejitev teka zamudnih obresti – odločba ustavnega sodišča
V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje dolžnost plačila glavnice pravilno naložilo le drugi toženi stranki. To nikakor ne pomeni, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo glavnice za obe toženi stranki. Ugodilo mu je za drugo toženo stranko, za prvo pa ne, saj je dolžnost plačila restitucije tožeči stranki naloženo že z ukrepom odvzema premoženjske koristi s pravnomočno sodbo v kazenski zadevi.
Toženi stranki sta solidarno odgovorni, ker sta škodo povzročili skupaj, pri čemer ni mogoče natančno razmejiti, kolikšno škodo je povzročila katera, obe stranki pa sta bili med seboj tesno povezani. Prvotožena stranka je dolžna plačati na podlagi navedene pravnomočne sodbe v kazenskem postopku, drugotožena pa na podlagi predmetnega postopka, in sicer solidarno s prvo toženo do višine glavnice, ugotovljene v tem postopku.
Odločitev sodišča prve stopnje o stroških ne upošteva dejstva, da stroški tožeče stranke zaradi plačila nagrade in stroškov izvedenca bistveno presegajo stroške toženih strank. Ob upoštevanju okoliščin primera, da je vsaka izmed strank v tem postopku uspela le v določenem obsegu, višje sodišče zato zaključuje, da tudi stroški z izvedencem pravdne stranke bremenijo v enakih delih.
Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji. Vendar pa to velja le za dejstva, ki bi lahko v primeru resničnosti pripeljala do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Matični postopek, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve, je pravdni postopek in ne kazenski postopek. Podana mora biti objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je pomembno tudi to, da v primeru zavarovanja s predhodno odredbo upnik že razpolaga z odločbo domačega sodišča, v primeru izdaje začasne odredbe pa take odločbe sploh še nima, zato morajo biti tudi kriteriji ugotavljanja nevarnosti strožji pri odločanju o začasni odredbi.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za odločanje sodišča. Če taksa ni pravočasna plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kot v obravnavani zadevi, se šteje, da je vloga umaknjena.