poprava prijave terjatve - prijava terjatve v tujem jeziku
Bistveno je, da je upnik prejel sklep sodišča, s katerim mu je bilo naloženo, da prijavo popravi tako, da bo sodišče lahko presodilo, ali vsebuje opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokaze o njih ter ali je vložena po zakonitem zastopniku skladno z določbami člena ZGD-1, ali po pooblaščencu v skladu z določbami ZPP.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku na prvi stopnji. Vendar pa to velja le za dejstva, ki bi lahko v primeru resničnosti pripeljala do drugačne odločitve o tožbenem zahtevku.
Matični postopek, v katerem se ugotavlja obstoj terjatve, je pravdni postopek in ne kazenski postopek. Podana mora biti objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob tem je pomembno tudi to, da v primeru zavarovanja s predhodno odredbo upnik že razpolaga z odločbo domačega sodišča, v primeru izdaje začasne odredbe pa take odločbe sploh še nima, zato morajo biti tudi kriteriji ugotavljanja nevarnosti strožji pri odločanju o začasni odredbi.
ZPP člen 156, 156/1, 158, 158/1, 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4. ZOdvT člen 8, 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3101. OZ člen 406.
umik tožbe – stroški postopka – sosporniki – krivdno ravnanje – zastopanje več strank – nagrada za postopek – umik pred narokom
Prva toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov upoštevajoč, da obe toženki zastopa ista pooblaščenka.
Zakon določa najstrožjo sankcijo za pravne posle, ki bi imeli ekonomsko enak učinek za družbo, kot če bi ta sama pridobivala lastne delnice, kar pa pomeni, da je nično le posojilo (ali drug pravni posel s primerljivim učinkom), ne pa tudi sam posel pridobitve delnic. Tako pridobljene delnice tudi nimajo statusa lastnih delnic, kot ga imajo po določilu 251. člena ZGD-1 delnice, pridobljene s strani tretjih oseb za račun družbe oziroma delnice, ki jih pridobiva odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.
lovska družina - pravila lovske družine - disciplinski ukrep - obrazložitev odločbe disciplinske komisije
Ker je bil odločbi disciplinske komisije priložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka, je bilo zadoščeno pravilu, da mora biti odločba obrazložena.
zatrjevanje izpolnitve obveznosti v različnih izvršilnih postopkih proti istemu upniku - ugovor po izteku roka
Pritožba, v kateri dolžnica ne izpodbija pravilnosti izdanega sklepa, temveč v njej le navaja opravljena plačila (v različnih izvršilnih postopkih, kjer nastopa kot dolžnica nasproti istemu upniku) in zanje predloži dokaze, po vsebini predstavlja ugovor po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, saj gre za dejstva, s katerimi sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru ni bilo seznanjeno, zato v razlogih izpodbijanega sklepa niso zajeta.
pridobitev solastninske pravice graditelja - dogovor o nastanku solastninske pravice
Za pridobitev solastninske pravice graditelja na podlagi dogovora z lastnikom nepremičnine po drugem odstavku 48. člena SPZ je razen dogovora o skupni gradnji potreben tudi jasen dogovor o prenosu (so)lastninske pravice na graditelja. Dogovor o nastanku solastninske pravice po deležih, ki se bodo šele določili glede na velikost vložkov v nepremičnino, temu ne zadosti. Bistvena sestavina dogovora o pridobitvi solastninske pravice je velikost solastninskega deleža.
začasna odredba - zahtevek na izključitev družbenika iz družbe - izdaja začasne odredbe pri oblikovalnem tožbenem zahtevku
Glede na drugo in tretjo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ, namen zavarovanja z začasno odredbo ni le v preprečitvi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pač pa tudi v preprečitvi nasilja ali težko nadomestljive škode, ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke. Ker torej namen začasne odredbe ni izključno v zavarovanju bodoče izvršbe, jo je (načelno) mogoče izdati tudi pri oblikovalnih tožbah.
začasna odredba – predpostavke za izdajo začasne odredbe – objektivna in subjektivna predpostavka – ugotovitev neobstoja obveznosti po pogodbi – vračilo menic – težko nadomestljiva škoda – splošno znana dejstva
Če bi sledili pritožbenim izvajanjem, da je v recesiji vsaka premoženjska škoda težko izterljiva in bi to šteli za splošno znano dejstvo, bi to predstavljalo preveč ekstenzivno razlago zakona, ki bi na široko odprla vrata začasnim odredbam, tudi neutemeljenim. Trditve o tem, da je škoda, ki preti upniku, težko nadomestljiva, je treba izkazati in posplošeno vztrajanje pri dikciji zakona ne zadošča.
Višina zneska sama po sebi še ne predstavlja težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076722
ZPP člen 154, 154/1, 154/4, 161, 161/3, 184, 184/2, 214, 214/1. OZ člen 186, 186/4.
omejitev teka zamudnih obresti – odločba ustavnega sodišča – odškodnina – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – degradacija okolja – dokazna ocena – istovetnost tožbenega zahtevka – izvedensko mnenje – sodba v kazenski zadevi – stroški postopka – stroški izvedenca – uspeh strank – okoliščine primera – nerazdelna odgovornost plačila pravdnih stroškov – priznano dejstvo – omejitev teka zamudnih obresti – odločba ustavnega sodišča
V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje dolžnost plačila glavnice pravilno naložilo le drugi toženi stranki. To nikakor ne pomeni, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo glavnice za obe toženi stranki. Ugodilo mu je za drugo toženo stranko, za prvo pa ne, saj je dolžnost plačila restitucije tožeči stranki naloženo že z ukrepom odvzema premoženjske koristi s pravnomočno sodbo v kazenski zadevi.
Toženi stranki sta solidarno odgovorni, ker sta škodo povzročili skupaj, pri čemer ni mogoče natančno razmejiti, kolikšno škodo je povzročila katera, obe stranki pa sta bili med seboj tesno povezani. Prvotožena stranka je dolžna plačati na podlagi navedene pravnomočne sodbe v kazenskem postopku, drugotožena pa na podlagi predmetnega postopka, in sicer solidarno s prvo toženo do višine glavnice, ugotovljene v tem postopku.
Odločitev sodišča prve stopnje o stroških ne upošteva dejstva, da stroški tožeče stranke zaradi plačila nagrade in stroškov izvedenca bistveno presegajo stroške toženih strank. Ob upoštevanju okoliščin primera, da je vsaka izmed strank v tem postopku uspela le v določenem obsegu, višje sodišče zato zaključuje, da tudi stroški z izvedencem pravdne stranke bremenijo v enakih delih.
Sodišče, ki ureja mejo, mora presoditi, ali je možno mejo urediti na podlagi kriterija močnejše pravice. Šele v primeru, da po skrbno izvedeni dokazni oceni ugotovi, da močnejša pravica ni dokazana, preide na podrejene pravne standarde.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za odločanje sodišča. Če taksa ni pravočasna plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kot v obravnavani zadevi, se šteje, da je vloga umaknjena.
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka – predujem – brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za odlašanje z odločitvijo. 5. odstavek 233. člena ZFPPIPP namreč jasno določa, da mora sodišče v 8 dneh po poteku roka za dopolnitev predloga, če predlog ni bil dopolnjen v roku 15 dni, zavreči predlog za začetek stečajnega postopka.
vpis predlagan na podlagi notarskega zapisa – ustrezna zemljiškoknjižna listina – neujemanje izvirnika in odpravka notarskega zapisa – popravljen notarski zapis – izbris nepremičnine iz notarskega zapisa – odprava očitne pisne pomote – sprememba notarskega zapisa brez sodelovanja strank
Notarski zapis je bil spremenjen brez sodelovanja in soglasja odsvojitelja, torej je bil spremenjen v nasprotju z ZN, zaradi česar je predloženi odpravek notarskega zapisa izgubil lastnost ustrezne zemljiškoknjižne listine, to je listine, ki bi predstavljala veljavno podlago za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku.
Tožena stranka je terjatev tožeče v postopku prisilne poravnave v celoti priznala, zaradi česar tožeča stranka z nastopom pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega pravdnega postopka zoper toženo stranko. Kljub temu tožbe ni umaknila in od tožene stranke zahtevala povrnitev stroškov, ampak je po pozivu sodišča prve stopnje tožbo dopolnila.
Standard, zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven; namen te določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja.
razrešitev stečajnega upravitelja – razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja – ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo – nestrinjanje upnika z odločitvami stečajnega upravitelja
Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem stečajne upraviteljice ne morejo biti razlog za njeno razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja.
Stroškov storitev, čeprav dejansko izvedenih, vendar v funkciji odprave s strani naročnika dela pravočasno in pravilno grajanih napak opravljenega posla, kot to izhaja iz Zapisnika o prevzemu, podjemnik tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more prevaliti na naročnika (637. in 639. člen OZ).
spor majhne vrednosti - zaslišanje zakonitega zastopnika - pravočasnost dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Tožeča stranka je šele na drugem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku po izvedbi preostalih dokazov podala dokazni predlog za zaslišanje njenega sedanjega zakonitega zastopnika s povsem pavšalno utemeljitvijo, da naj se ga zasliši, ker je vodil celo zadevo, oziroma, da bi vedel izpovedati o celotni vsebini dogajanj glede tega spora. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da ni bilo dolžno izvajati prepozno predlaganega in nesubstanciranega dokaza tožeče stranke.