Zavrnilna zamudna sodba se torej lahko izda, če gre za nesklepčno tožbo, ne pa v primeru če so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek v nasprotju s predloženimi dokazi.
ZPP člen 212, 212/1, 212/3, 277, 318, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 376.
zamudna sodba – pogoji za izdajo
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali je podano relevantno dejansko stanje pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo. Preizkus materialnopravne sklepčne pritožbe se nanaša na preizkus ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP); in da tožbi priloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim dejstvom, prav tako tudi ne splošno znanim dejstvom (4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 36, 37. ZMZPP člen 12, 12/4.
ponovna odmera pokojnine
Tožnica je pri hrvaškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobila pravico do predčasne pokojnine z odločbo z dne 5. 9. 1990 (pred 8. 10. 1991). Iz tega razloga pogoji za preračun predčasne pokojnine (tako da bi ji sorazmerni del pokojnine za dobo, prebito v Sloveniji, priznal toženec, določeni v 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško) niso izpolnjeni, četudi je tožnica po letu 1990 nadaljevala z delom, saj ji je bila z odločbo hrvaškega nosilca z dne 22. 3. 1993 na novo določena pokojnina ponovno priznana le za naprej (od 1. 1. 1993 dalje), odločba za dne 5. 9. 1990 pa z odločbo z dne 22. 3. 1993 tudi ni bila odpravljena, temveč razveljavljena.
prehod obveznosti na dolžnika - tožba na nedopustnost izvršbe
Ugovor, da obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), je ugovor, ki vsaj posredno zadeva samo obveznost (kdo je dolžnik), zato ga je mogoče vložiti tudi po izteku roka in zato je mogoče tudi iz tega razloga vložiti tožbo na nedopustnost izvršbe.
SZ-1 člen 110, 110/1, 110/2. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-12.
razveza zakonske zveze - sodna poravnava za ureditev razmerij razvezanih zakoncev - določitev najemnika stanovanja - odločitev v nepravdnem postopku
Med razveznim postopkom sta udeleženca sklenila sodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorila, da še naprej ostaneta v stanovanju skupaj in sicer bo nasprotni udeleženec izključno uporabljal otroško sobo, predlagateljica pa spalnico in delovno sobo, ostali prostori so skupni. Stanovanjski zakon v 1. in 2. odst. 110. čl. določa, da se po razvezi zakonske zveze prejšnja zakonca lahko sporazumeta o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, drugi zakonec pa se iz stanovanja izseli. Če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti, odloči o sporazumu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku. Stranki sta se s poravnavo samo dogovorili, da oba še naprej ostaneta skupaj v stanovanju, ničesar pa ne o tem, kdo ostane ali postane najemnik stanovanja in kdo se bo iz stanovanja izselil, torej poravnava ne zajema celovitega sporazuma, kot ga predpostavlja 110.čl. SZ-1. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v času sklenitve poravnave še niso nastopili pogoji za uporabo citiranega določila. Šele sedaj je nastopil dejanski stan, ki opravičuje uporabo 110. čl. SZ-1.
Za odločitev sodišča prve stopnje je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka z že omenjeno sodno poravnavo ob razvezi zakonske zveze zaupana v varstvo in vzgojo materi - predlagateljici.
Uveljavljanje novih pritožbenih razlogov v dopolnitvi pritožbe po preteku pritožbenega roka ni dovoljena, zato je potrebno takšno dopolnitev pritožbe kot prepozno zavreči.
ZP-1 člen 23, 23/4. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d, 130/5.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - prepoved vožnje motornega vozila - kazenske točke
Obdolžencu se je očital prekršek po D. tč. 4. odst. 130. čl. ZVCP-1 (v zv. s 5. odst.). O ob predpisanih sankcijah za ta prekršek ni pravilno izreči še stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, niti ob uporabi omilitvenih določil in izreku manj od 18 kazenskih točk, saj je obd. v očitno slabšem položaju, ker mu je bila izrečena še ta stranska sankcija, ki za očitani prekršek niti ni predpisana, s čemer je uporaba omilitvenih določil zgrešila namen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reorganizacija – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici, ki je delo opravljala na delovnem mestu vodja skladišča za domači trg, utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker sta se skladišči za domači in za tuji trg združili v enotno skladišče oziroma ker je zaradi opisane reorganizacije postalo nepotrebno delo enega delavca na delovnem mestu vodja skladišča. Pri odločitvi, katerega delavca bo izbrala, je tožena stranka na podlagi sklepa uprave upoštevala kriterij strokovne izobrazbe in se utemeljeno odločila, da odpoved poda tožnici, ki je imela nižjo stopnjo strokovne izobrazbe.
Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen skoraj dve leti, delovno razmerje pa mu je v letu, za katerega vtožuje neizplačani del regresa za letni dopust, prenehalo po 1. juliju, je njegov tožbeni zahtevek utemeljen. V tem letu je namreč pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in posledično tudi do celotnega regresa za letni dopust.
Ni zakonito, če v napovedi o začetku stavke ni določen dan začetka stavke, saj ni mogoče šteti, da lahko po tem, ko je stavka napovedana, stavkovni odbor kadarkoli sam določi, kdaj se bo stavkalo.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-7, 54. ZSV člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Republike Slovenije člen 10.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - pripravništvo
Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj po končani pripravniški dobi ni bilo možnosti zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ni utemeljen. Pri tem ni bistveno, da so se v času trajanja pogodbe o zaposlitvi spremenile okoliščine, tožena stranka tedaj tudi ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker tožena stranka tožnika - edinega prijavljenega kandidata na prosto delovno mesto - kljub izpolnjevanju razpisnih pogojev ni izbrala, sodišče njene odločitve ne more spreminjati, ne glede na to, da za to odločitev ni navedla nobenih razlogov, saj je izbira kandidata v izključni pristojnosti delodajalca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je pravilno upoštevala kriterije za izbiro tožnice za presežno delavko in s tem ni dokazala utemeljenosti razloga, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
javni uslužbenec – premestitev – oddaljenost kraja premestitve
Za zakonito premestitev morata biti oba kriterija iz 2. odst. 149. čl. ZJU (oddaljenost kraja premestitve od kraja dotedanjega opravljanja dela, čas vožnje med krajema) izpolnjena kumulativno. Premestitev tožnika v kraj, ki je le 59 kilometrov oddaljen od kraja dotedanjega opravljanja dela, tako ni bila zakonita iz razloga, ker traja vožnja med krajema z javnim prevozom – tako avtobusom kot vlakom – več kot eno uro.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da določbe Zakona o lokalni samoupravi (3. odstavek 51. člena) o prepovedi neodplačnega razpolaganja s premoženjem občine (ob ugotovitvi, da je na področju premoženjskega delovanja takratnih krajevnih skupnosti obstajala pravna praznina) veljajo tudi za krajevne skupnosti kot sestavni del občine. Tako občine kot krajevne skupnosti morajo (in so morale) ravnati v javnem interesu in s premoženjem ravnati kot dober gospodar (2. odstavek 51. člena ZLS).
Skladno 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Enake pravne posledice pa za stranki nastanejo tudi tedaj, če je bila sklenjena pogodba med (novim dolžnikom) prevzemnikom dolga in upnikom (primerjaj Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, prof. dr. Stojan Cigoj, Ljubljana 1978, stran 408).
Za razliko od prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče razume ravnanje tožeče stranke (prijava omenjene terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga V. J. d.d.), kot izrecno dejanje privolitve tožeče stranke v prevzem dolga.
pravica do invalidske pokojnine – res iudicata – zavrženje zahteve
Glede na to, da je bilo o invalidnosti tožnika, vključno z vzrokom zanjo, in o pravici do invalidske pokojnine že pravnomočno odločeno, bi moral toženec zahtevo za priznanje te pravice zavreči. Ker je kljub temu odločal o vsebini, je bilo njegovo odločbo potrebno odpraviti.
rubež terjatve - dolžnikov dolžnik - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - obstoj terjatve
Zgolj dejstvo, da ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika odprto odškodninsko tožbo, ne zadošča za ugotovitev, da ima dolžnik tudi terjatev do dolžnikovega dolžnika. Slednje dejstvo je odločilnega pomena pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ob čemer mora biti terjatev, ki bi se naj zarubila, tudi določno opredeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela (normo), mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Glede odločitve o stroških ugovornega postopka ni odločilna okoliščina, ki se nanaša na izid ugovornega postopka (načelo uspeha), niti dejstvo, da je tretji z ugovorom uspel, ker upnik na ugovor ni odgovoril, marveč zgolj vprašanje, ali je upnik stroške v zvezi z ugovorom tretjega neutemeljeno povzročil.