ZOR člen 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772, 262, 262/2, 751, 751/1, 751/2, 772.
pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost komisionarja - komisijska pogodba - mandatna pogodba - vmesna sodba na drugi stopnji - vmesna sodba sodišča druge stopnje
Komisionar pravilno izpolni svojo obveznost, če ravna z ustrezno (profesionalno) skrbnostjo in v skladu s komitentovimi interesi. V konkretnem primeru je šlo za relativno visok znesek kupnine za blago, ki bi moralo biti uvoženo iz ZDA. Tožena stranka bi ravnala z dolžno skrbnostjo tedaj, če bi pri zahtevanem avansnem plačilu s strani tujega prodajalca tožečo stranko opozorila, da bi bilo treba zahtevati določeno zavarovanje za primer, če slednji svoje obveznosti dobave blaga ne bi izpolnil.
Namen izvršilnega postopka je z dovoljenim izvršilnim sredstvom doseči poplačilo upnikove terjatve, zato je izvršilni postopek končan, ko je takšen namen dosežen oziroma ko je prišlo do popolne realizacije sklepa o izvršbi. Pri izvršbi na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet sicer ZIZ izrecno ne predvideva v primeru realizacije sklepa in poplačila upnika izdaje sklepa o ustavitvi oziroma končanju izvršilnega postopka, vendar pa v primeru nesporne ugotovitve takšne realizacije (kot je bilo to v predmetnem postopku, glede na skladna obvestila upnika in organizacije za plačilni promet) to ni napačno.
Če je odločitev sodišča prve stopnje o (konkretnem) vpisu v sodni register razveljavljena, kar je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru s sklepom pritožbenega sodišča z dne 26.10.2006, konkretnega izpodbijanega vpisa več ni in ga pritožnik ne more (več) izpodbijati s tožbo, kakršna je obravnavana.
ZPP člen 168, 169, 170, 168, 169, 170. ZBPP člen 3, 11, 3, 11.
sodne takse - oprostitev plačila
Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.
Gre za primer, ko je tožena stranka s tožečo stranko tudi po spremembi oznake odgovornosti v firmi nadaljevala s poslovanjem, sklicujoč se na račune, ki so bili izdani v času prejšnje označbe odgovornosti firme, šele med pravdo pa je začela zatrjevati, da ni podana njena aktivna legitimacija. Tak ugovor po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti upošteven v predmetnem postopku.
sklep o domiku - javna dražba - odredba o prodaji - plačilo varščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje predkupni upravičenki po začetku naroka za javno dražbo dovolilo, da je naknadno plačala varščino in je s tem omogočilo sodelovanje na javni dražbi, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi o prodaji nepremičnine.
Skladno 1. odst. 446. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Enake pravne posledice pa za stranki nastanejo tudi tedaj, če je bila sklenjena pogodba med (novim dolžnikom) prevzemnikom dolga in upnikom (primerjaj Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, prof. dr. Stojan Cigoj, Ljubljana 1978, stran 408).
Za razliko od prvostopenjskega sodišča, drugostopenjsko sodišče razume ravnanje tožeče stranke (prijava omenjene terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga V. J. d.d.), kot izrecno dejanje privolitve tožeče stranke v prevzem dolga.
Vprašanje, kakšno uporabno dovoljenje bi po najemni pogodbi morala preskrbeti tožeča stranka, je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje prepričljivo razčistilo. Očitno je šlo po besedilu pogodbe za uporabno dovoljenje za opravljanje trgovske dejavnosti, ne pa za uporabno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa na drobno z zdravili, kot to trdi tožena stranka. Pri tem nima nobenega pomena okoliščina, da naj bi tožeča stranka s takim uporabnim dovoljenjem za opravljanje trgovske dejavnosti razpolagala še pred sklenitvijo najemne pogodbe, bistveno je, da je tako uporabno dovoljenje, kot ga zahteva pogodba, priskrbela.
dokaz z izvedencem - lesna stroka - zatrjevanje škode
Vprašanje, ali je stranka pravočasno predlagala izvedbo dokaza z izvedencem lesne stroke, ali ne, niti ni pomembno glede na osnovno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik škode z zamenjavo kavnega aparata ni nikoli izrecno zatrjeval, niti je ni z ničemer izkazal.
Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.
ZD člen 132, 132. ZIZ člen 76, 76. OZ člen 334, 334.
smrt dolžnika - prenehanje obveznosti - smrt dolžnika
Če obveznost dolžnika v izvršilnem postopku ni takšna, da bi nastala glede na njegove osebne lastnosti in sposobnosti z njegovo smrtjo ne preneha. Zato pa dolžnikova smrt tekom izvršilnega postopka ne more pomeniti takšne ovire v izvršilnem postopku, ki bi narekovala njegovo ustavitev.
ZDR člen 7, 7/2, 92, 92/2, 109, 109/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40, 46.
odpravnina - odpovedni rok - poslovni razlog - kolektivna pogodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka po kolektivni pogodbi, saj ji daje večji obseg pravic kot ZDR.
izbris zastavne pravice - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke
Nepremičnina, ki jo je podedoval nasprotni udeleženec, je bila že obremenjena z zastavnimi pravicami, ki obstajajo še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pomotoma izbrisalo zastavne pravice tudi v obsegu, kolikor se nanašajo na J.S.. Če je pomoten vpis v zemljiški knjigi že opravljen, je treba za odpravo pomot izvesti postopek, ki ga ZZK-1 predpisuje za odpravo takih vpisov v členih 200 in 201.
prodaja tuje stvari - izpolnitev obveznosti - pogodba o leasingu
Če prodajalec - toženec ne pridobi lastninske pravice in je kupcu - tožniku ni mogel zagotoviti, utegne iti za neizpolnitev obveznosti toženca, kar daje tožniku možnost uveljavljanja posledic neizpolnitve.
Skupni lastnik ne more nobenega od upravičenj, ki jih ima iz tega razmerja, prenesti na kakšno drugo osebo izven kroga članstva skupnosti, ki ima skupno premoženje. Zato tudi ne more prenesti pravice imeti stvar v skupni posesti z drugim skupnim lastnikom na osebo izven te skupnosti.
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 51, 51/2. ZPSPP člen 12.
izvedba dokazov – najem poslovnega prostora – obličnost pogodbe
Če je bila ustno dogovorjena sprememba pogodbe v glavnih točkah pogodbenega razmerja, takšna sprememba najemne pogodbe ni veljavna (12.čl. ZPSPP v zvezi z 51.čl. OZ).
Če se izrek pravnomočne sodbe nanaša na celoten zemljiškoknjižni vložek, potem je dopustna vknjižba lastninske pravice na vseh parcelnih številkah, ki sestavljajo vložek, ne glede na to, da parcelne številke v izreku sodbe niso navedene (nujni delež ugotovljen na celotnem z.k. vložku).
Tožeča stranka je postala lastnica stanovanja že z uveljavitvijo SZ (na podlagi 112. člena), saj je bilo v družbeni lasti, sama pa je bila imetnica pravice uporabe, in ne šele z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Ur. l. RS št. 44/97) ali celo s kasnejšim vpisom lastninske pravice na podlagi tega predpisa v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da bi morala tožeča stranka kot lastnik na podlagi 1. in 2. odst. 147. člena SZ v šestih mesecih od uveljavitve SZ za sporno stanovanje s toženko skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za najemnino, ki se po 150. členu SZ oblikuje po posebni metodologiji za neprofitna stanovanja. Ponudba toženki, da se pogodba sklene za določen čas, je (bila) torej neustrezna. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bi bila v konkretnem primeru (aktivna) dolžnost tožeče stranke toženki ponuditi ustrezno najemno pogodbo. Glede na nesporne okoliščine primera toženki namreč ni moč očitati niti pasivnosti niti neskrbnosti, kar bi vodilo do zaključka, da nima sklenjene ustrezne najemne pogodbe iz razlogov na njeni strani. Ni namreč sporno, da sta obe pravdni stranki do konca denacionalizacijskega postopka menili, da je lastnik oziroma upravičenec, da s spornim stanovanjem gospodari, Mestna občina X, čeprav za to ni bilo nobenega razloga in drži, kar poudarja tožeča stranka, da je stanje v zemljiški knjigi ves čas (od leta 1963) jasno.
Res je, da toženka sklenitve pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino ni zahtevala s tožbo, vendar ji po prepričanju pritožbenega sodišča to ne jemlje pravice, da se v postopku po izpraznitveni tožbi brani z razlogi, ki ji jih nudi določba 3. odst. 111. člena SZ-1.