Če upnik predlaga nasprotno izvršbo, mora sodišče najprej odločati o tem, ali ima zoper dolžnika pravico uveljavljati terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. Tak kondemnatoren sklep bi bil po tem, ko bi postal izvršljiv, izvršilni naslov za nasprotno izvršbo v ožjem pomenu besede.
Kadar je sporno vprašanje, ali gre za t.im. vrstno pooblastilo (3. odst. 91. člena ZOR), je razjasnitev tega vprašanja predvsem pomembna v razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem, ne pa v razmerju med pooblastiteljem in tretjo osebo (s katero je pooblaščenec sklepal posel), ki se je lahko v dobri veri (in na podlagi nespornih dejstev) zanesla, da je pooblaščenec pooblaščen za posamezno dejanje (t.j., da ima specialno pooblastilo). Če pooblaščenec prekorači vsebino in obseg pooblastila, pooblastitelj teh dejanj pooblašenca proti tretjim dobrovernim osebam ne more izpodbijati.
Tožbe s pomanjkljivim tožbenim zahtevkom, ki pri zahtevi za ugotovitev izključne lastninske pravice na stavbi ne zajema tudi zemljišča pod stavbo oziroma funkcionalnega zemljišča, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
ZOR člen 173, 174/1, 177/3, 200/1, 173, 174/1, 177/3, 200/1.
soodgovornost oškodovanca - odškodnina za primarni strah
Pešec, ki hodi po vozišču na javni cesti izven naselja ob desnem robu vozišča v smeri hoje je soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel v trčenju z osebnim avtomobilom. Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, kadar je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven strah kratkotrajen je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.
Šteje se, da je kaznivo dejanje dokazano, čeprav ga obdolženec zanika, če sta oškodovanca in tudi dve priči potrdili, da je dogodek potekal tako, kot je bilo opisano v zasebni tožbi.
Ni nujno, da je zaradi storilčevega ravnanja že nastala premoženjska škoda, pač pa zadostuje, da je bila zaradi ravnanja storilca konkretno povzročena nevarnost za premoženje večje vrednosti.
Ogrožanje miru občanov kot posledica kaznivega dejanja po čl. 222 KZS, pri katerem je bil en oškodovanec celo lahko telesno poškodovan, je podano tudi takrat, če je bilo dejanje nasilniškega obnašanja storjeno na samotnem kraju. Ni potrebno, da so vznemirjene tudi druge osebe, pač pa zadostuje, da je vznemirjena oseba, ki je bila žrtev nasilniškega obnašanja storilcev.
ZPP (1977) člen 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1, 250, 251, 251/1, 261, 261/3, 354, 354/1. ZIP člen 14, 54, 54/1, 14, 54, 54/1.
privatni izvedenec - sporna dejstva - napotitev na pravdo
Izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.
ZDEN člen 4, 5, 44, 44/1, 44/2, 4, 5, 44, 44/1, 44/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1, 2, 1, 2.
neodplačno podržavljeno premoženje - vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine se sicer upošteva njena sedanja vrednost, vendar po njenem stanju v času podržavljenja, dasiravno je zdaj spremenjena njena namembnost v primerjavi s takratnim stanjem.
ZOR člen 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 122, 122/2, 132, 132/1, 132/2, 132/5.
razveza pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Posledica razveze pogodbe je, da mora vsaka stranka vrniti to, kar je na podlagi pogodbe prejela. Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Obe stranki sta dolžni sočasno izpolniti svojo obveznost. Stranka, ki vrača denar pa mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odškodninska obveznost - vzročna zveza
Če oškodovanec s svojim vozilom brez razloga nenadoma zapelje na vozni pas, namenjen za vozila iz nasprotne smeri, na katerem pride do trčenja z nasproti vozečim avtomobilom zavarovanca tožene stranke, je vzrok za nesrečo izključno v vožnji oškodovanca, neodvisno od večje ali manjše oddaljenosti vozila zavarovanca tožene stranke od roba cestišča.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni naslov, izdan po tožbi zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti
Sklep sodišča, ki prepoveduje tožencu (kasneje dolžniku) določeno konkretno motilno dejanje, poleg tega pa prepoveduje še podobna motitvena dejanja, je izvršilni naslov za novo izvršbo.
KZS člen 170/1, 170/3, 176, 176/3, 170/1, 170/3, 176, 176/3.
odvzem motornega vozila - prikrivanje
Obtoženca kot sostorilca sta po predhodnem dogovoru in medsebojno določeni vlogi od neznanega prevzemnika prevzela ukradeno vozilo, za katerega sta vedela, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem tatvine in ga odpeljala v namembni kraj, kjer sta bila s strani policistov slučajno zasačena. Zagovornika v pritožbi izpodbijata zavest obeh storilcev o tem, da bi vedela, da gre za ukraden avto in da bi sploh medsebojno dogovorno sodelovala. Sodišče prve stopnje je njune zagovore pravilno ocenilo kot nesprejemljive, sodišče druge stopnje pa je v krivdi takšno sodbo potrdilo, znižalo pa je kazen enemu od obtožencev, ker je ocenilo, da je drugi obtoženec bil že prej obsojen zaradi kaznivih dejanj podobnega značaja in da je imel kot sostorilec večjo vlogo kot drugi obtoženec. Pritožbenim pomislekom obramb, da naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka v smislu 11. točke člena 364/1 ZKP ni sledilo, ker takih kršitev ni našlo.
KZS člen 170, 170/1, 170, 170/1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odvzem motornega vozila - odmera kazni
Pri odmeri kazni sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo, da je obtoženec po storitvi dejanja spremenil način življenja, ustvaril si je družino, dobil otroka, se zaposlil in ni več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato kazen znižalo.